Obnašanje delniških trgov je bilo v zadnjih tednih prav groteskno in nelogično. Borza nima logike oziroma je taka, da je na njej, včasih in nekje, strahu enkrat preveč, drugič pa premalo.
V vsakdanjem življenju se ljudje obnašamo oportunistično. Ob isti kvaliteti kupujemo tisto, kar je ceneje in prodajamo, kar je dražje. Na borzi pa vedno ni tako. Psihoza večkrat ustvari položaj, ko se ravnanje borznih udeležencev obrne na glavo. Kako je s tem danes?
Obnašanje delniških trgov v zadnjih tednih groteskno in nelogično
Obnašanje delniških trgov je bilo v zadnjih tednih prav groteskno in nelogično. Pri tem ne mislim na padanje tečajev zaradi pravkar končanih volitev v Franciji in Grčiji, ki so v cene delnic že prej vnesle določen faktor negotovosti. Bolj nenavadno je bilo potapljanje papirjev podjetij, ki so zdrava in izplačujejo krepke dividende.
Ne govorim o podjetjih iz držav PIIGS temveč npr. o delnicah iz najbolj zdravega evropskega gospodarstva, Nemčije, iz indeksa DAX, katerih podjetja izkazujejo visoko finančno zdravje, imajo trge, poslujejo v »konzervativnih« panogah in bodo v naslednjih mesecih izplačevala dividende. Toda, bolj ko se bliža trenutek izplačil bolj tovrstne delnice padajo. Je kaj takega sploh mogoče? Ali obstaja napaka borznih vlagateljev v njihovih kalkulacijah?
Seznam dividendnih delnic iz indeksa DAX si lahko zlahka sestavite sami, zato ne bom govoril o imenih, kar bi bilo ponujanje naložbenih tipov. Moj namen je obelodaniti način razmišljanja borznih profesionalcev, katere sledijo veliki investicijski skladi, te pa borzna publika – kolikor je še prisotna na borznih parketih.
Tovrstna poceni, domnevno »nedobičkonosna« podjetja bom poimenoval z imenom X. V omenjenem, nemškem, borznem indeksu namreč obstaja nekaj podjetij tipa X, katerih sedanja borzna cena je enaka vrednosti – da, približno desetih dividend. Da ne govorim o borznih cenah, ki so enake knjigovodski vrednosti, ali pod njo. Še več, bolj ko se bliža izplačevanje dividend, bolj cene tovrstnih papirjev padajo. Gre za logiko, po kateri bi moralo biti podjetje iz indeksa DAX čez deset let enako nič. Če bo šlo tako naprej lahko, v šali rečeno, pridemo do situacije, ko bo X vreden manj kot njegova letna dividenda. Najbrž bi, če sem malo ciničen, tudi potem borzniki iskali vzroke v nizki dobičkonosnosti podjetij X.
Dobičkonosnost je pomembna, a z njo ne gre pretiravati
Moje mnenje o dobičkonosnosti je, da je ta sicer pomembna, a z njo ne kaže pretiravati. Da pa so ravno magične besede »tekoča rast dobička« tiste, ki najbolj določajo trenutne borzne cene, dokazujejo cene nekaterih rastočih, tehnoloških delnic, ki so v preteklih mesecih precej poskočile. Čeprav temu ne moremo reči delniški boom, kakršen je bil leta 1999.
Vzemimo primer Apple-a. Gre za rastočo delnico z 2 odstotno dividendo in bogatimi obeti, zato Wall Street zanjo seveda uporablja povsem drugačna merila kot za »staromodne« delnice X. Če smo malce drzni, bi si kdo upal danes napovedati, da bo Apple čez 10 let enak 0? Ali denimo, Facebook? Redko kdo.
Borza nima logike
Kje je problem? Borza nima logike oziroma je taka, da je na njej, včasih in nekje, strahu enkrat preveč, drugič pa premalo. Kostolany je nekoč dejal, da ni nikjer moč najti toliko butcev na kvadratni meter kot ravno na borznih trgih.
Absurdno obnašanje finančnih trgov v teh časih je nedavno potrdil tudi šef FED-a, Bernanke, ki je rekel, da je borza še daleč od normalnih časov. Pri tem je seveda mislil na vrednosti finančnega premoženja na splošno, še bolj pa na gospodarstvo. Sam bi normalne čase najlažje opredelil kot tiste, v katerih vzameš zastonj ponujeni denar. (Ne posojilni, v obliki nizkih obresti). Obstaja znana anekdota o dveh skeptičnih profesorjih, ki gresta po cesti in na tleh zagledata sto evrski bankovec. Eden od njiju se skloni, da bi ga pobral, vendar ga drugi pregovori v nasprotno z besedami: »Jaz ga ne bi vzel, saj je gotovo ponarejen.« Prvi mu odgovori: »Imaš prav.« In se premisli.
Pametni vlagatelj bo skušal ravnati drugače. Obnašal se bo oportunistično, kot pravi Charlie Munger, partner Warrenu Buffettu v podjetju Berkshire Hathaway. Munger vedno poudarja, da pri njih kupijo tisto kar se splača, ne glede na dnevne novice, trenutno modo ali praznoverne razlage.
Glavno značilnost današnjih borznih trgov bi lahko še najbolje opredelili z besedami slavnega pisatelja Oscarja Wildea: »Dandanes, vsi poznajo ceno vsega in vrednosti od ničesar.«
V prihodnjih komentarjih bom predstavil, zakaj je cena nafti in zlatu padla, kljub tiskanju dolarjev in kaj je storiti borznemu vlagatelju, da bo v bodoče bolj oportunističen, beri uspešen.
