Evropski in ameriški finančni trgi nadaljujejo s svojo rastjo. Stvar je, če jo opazujemo z navadno logiko, nerazumljiva, ker se vzpon delnic v zadnjih mesecih dogaja ob velikih težavah okoli reprogramiranja zapadlega grškega dolga.
Dolžniška kriza te evropske države je v preteklih mesecih polnila časopisne stolpce in, ne nazadnje, poleti lani za več kot 20 odstotkov potopila pomembnejše borzne indekse.
Zdaj je tega, kot kaže, konec. Grčija ni več nočna mora vlagateljev na frankfurtski borzi, še manj newyorški. Ogromno črnila je zadnje dni bilo prelitega za ugibanja, ali bo evropska centralna banka sama kupovala grške obveznice z denarjem, ki ga je pred tem ustvarila z nakupovanjem po borzni, diskontni ceni, ali pa ji v primeru odpisa dolga privatnih upnikov tega ne bo treba.
ECB počne to kar je svetoval Friedman: gotovinsko oskrbuje banke
Veliko časopisnih komentarjev se v zadnjem času zgraža nad ravnanjem ECB in raznimi zvijačami njenega predsednika, Draghija, ki pravi, da je ravnanje njegove institucije povsem zakonito: evropska banka »ne daje neposrednih kreditov državam kot sta Grčija in Portugalska«, temveč, pravim jaz, te novo izdane obveznice odkupijo zasebne banke, ki za ta namen denar dobijo pri ECB in še garancijo evropskega jamstvenega sklada (EFSF). Odkrito rečeno: Draghi počne natanko to, kar je nekoč svetoval Nobelovec, Milton Friedman, v svoji knjigi Kapitalizem in svoboda: gotovinsko oskrbuje banke.
To so finese sodobnega vodenja centralne banke, s katerimi se navadnemu vlagatelju ni treba ukvarjati razen, da ugotovi, da se denar še naprej tiska. Druga bistvena ugotovitev je, da se je borzno razpoloženje zadnje čase krepko spremenilo na bolje tako, da je iz, prej, grške tragedije zdaj nastala le običajna grška drama (dobrih grških komedij tako ali tako nikoli ni bilo), ki se vsakih par mesecev končuje s srečnim koncem. Ali se bo enkrat za Grke in koga drugega končala tudi tragično, za delnice zdaj niti ni najbolj pomembno – grški dolg se v bankah že tako ali tako počasi odpisuje in velikega poka morda niti ni za pričakovati.
Zgodovina je jasna: pri jakosti padca, ali rasti, ni pravila
Niso se pa borzni analitiki ušteli le glede samega učinka evropske dolžniške krize na delniške trge. Sedaj vsi po vrsti še ugibajo, da je 20 odstotni borzni rally že pri koncu, in da se dviganje cen na Wall Streetu, Parizu in drugje zdaj »mora« končati. Pri tem vlečejo primerjave z lanskim letom, ko se je borzni vzpon končal konec marca in dodajajo stare šablonske ugotovitve, da po korekciji navzdol običajno pride do tega, da v naslednjih 6 mesecih papirji skočijo za 20 odstotkov, potem pa sledi umiritev oz nov padec!?
A zgodovina je tu povsem jasna: pri jakosti padca, ali rasti, ni pravila. Edino pravilo je, da, v kolikor je bil močnejši prejšnji pesimizem – spomnite se pesimizma iz avgusta 2011 – toliko višji skok se lahko pričakuje po odpravi tega pesimizma.
Finančni trgi pridobivajo drugo gibalo: dobičke podjetij
Za nov borzni vzpon, morda, niti ne bo potrebne nove intervencije FED-a v smislu novega kvantitativnega popuščanja, ali kupovanja državnih obveznic na prostem trgu. Prej smo ugotovili, da zdaj to vlogo, v neki različici, že opravlja ECB, poleg tega, pa finančni trgi pridobivajo drugo gibalo: dobičke podjetij, katerih delnice so uvrščene na borzo. Dobičke in dividende. Že dolgo časa je bil očiten razkorak med nizkimi donosi varnih obveznic (ZDA, Nemčija) na eni strani, in višini dividend multinacionalk na drugi strani. Mislim, da je pogonsko gorivo sedanjega dviga tečajev prav to nesorazmerje.
Zmotno bi bilo sedaj misliti, da je prav vsaka delnica dobra. Graham je v svoji knjigi Modri investitor dejal, da je »95 % delnic na borzi smiselno kupovati, a le, če je cena prava.« Le 5 odstotkov papirjev naj bi bilo po njegovem mnenju takih (kateri naj bi to bili, prepuščam vaši domišljiji), ki se jih nikakor ne splača kupovati – ne glede na njihovo ceno.
Vseh teh 95 odstotkov delnic glede na svoj fundament, v tem trenutku, vsekakor še nima primerne borzne cene oziroma njihovi dosedanji dobički, dividende in drugi aspekti poslovanja trenutnih cen ne opravičujejo. Da je treba biti z »optimizmom na vsepovprek« previden sta pred tedni pokazala primera z Googleom in Amazonom, katerih delnici sta, po objavi rezultatov zadnjega trimesečja, ki so se izkazali za slabši od pričakovanih, krepko padli. Na objavo je pred kratkim padel tudi prehrambeni gigant, General Mills. Pozitivnejši podatki o trimesečnem dobičku pa so denimo Heinzu, pomagali k višjemu tečaju.
Borzni trgi so zmotljivi
Primeri dokazujejo staro resnico, da so »borzni trgi« zmotljivi, in da lahko ne le skupino papirjev, temveč tudi določene papirje vrednotijo previsoko ali prenizko. Tako kot se je grška kriza v določenem trenutku vrednotila previsoko, obstajajo tudi delnice, ki so previsoko.
Padci bodo ponekod še nastopili, drugod bo prišlo do odboja navzgor: v obeh primerih se bodo tečaji uskladili z »notranjo vrednostjo.« Po mesecih pretiravanj vedno pride do streznitve in realnejših cen. Morda smo v zgodnji fazi borzne rasti, ki se ji reče »čas razumnejšega vrednotenja delnic.« To še ni čas, ko bi borzne cene prehitevale notranjo vrednost podjetij – vsaj pri večini delnic ne.
