Joseph Stiglitz: »Nemčija bi morala zapustiti evroobmočje«

Joseph Stiglitz: »Nemčija bi morala zapustiti evroobmočje«

Kritike glede Nemčije so prišle tudi od Joseph-a Stiglitz-a, profesorja na univerzi Columbia, ki je leta 2001 prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo. Trdi, da je za evro edina rešitev v tem, da se mu Nemcija odrece in zacne spet koristiti svojo valuto.

Kritike glede Nemčije so prišle tudi od Joseph-a Stiglitz-a, profesorja na univerzi Columbia, ki je leta 2001 prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo. Trdi, da je za evro edina rešitev v tem, da se mu Nemcija odrece in zacne spet koristiti svojo valuto (več v "Za obstoj evra so potrebne strukturne reforme").

Ali se z njim strinjate? Kakšen ucinek bi imela taka poteza in kakšna tveganja bi prinesla?


Marko Bombač, NLB Skladi: "Močnejši pozivi o izstopu posameznih držav iz EMU (Ekonomske in monetarne unije) so se začeli pojavljati ob nastopu grških težav. Rast plač se je v zadnjem desetletju med posameznimi evropskimi državami močno razlikovala, kar je vplivalo tako na razlike v konkurenčnosti kot tudi na trgovinske bilance posameznih držav. Nemčija (merjeno na podlagi indikatorja Evropske centralne banke) je v zadnjih desetih letih povečala stopnjo konkurenčnosti za 13 % glede na sosednje države, kar je pozitivno vplivalo tako na njen izvoz kot tudi na zaposlenost. V primeru lastne valute bi lahko države s hitrejšo rastjo plač svojo konkurenčnost izboljšale z depreciacijo svoje valute, vendar bi tak ukrep hkrati znižal blaginjo prebivalstva. Skupna valuta ločenih depreciacij ne omogoča, zato je alternativna rešitev znižanje plač v nekonkurenčnih državah z evrom, kar pa je zaradi pritiska sindikatov in odpora državljanov velikokrat neuresničljivo."

James Foye, ALTA Skladi: "Strinjam se, da je Nemčija najmočnejše gospodarstvo v Evropi. V kolikor bi Nemčija zapustila evro-območje, bi evro brez dvoma izgubil na vrednosti. A vendar nisem mnenja, da je izhod Nemčije iz monetarne unije odgovor na valutne težave. Oblikovanje enotne evropske valute je imelo za cilj ustvariti stabilno okolje za države, ki predhodno imele zelo razburkano ekonomsko preteklost. Na žalost so države namesto reform, ki jih tako valutno območje zahteva, ignorirale strukturne probleme in se “basale” z blagodejnimi posledicami nizkih obrestnih mer. Evro lahko uspe zgolj pod pogojem, da države članice izvedejo potrebne strukturne reforme s ciljem, da se zagotovi prihodnja konkurenčnost. To drži tako v primeru, da Nemčija zapusti, kot tudi v primeru, da ostane v evro-območju."

Aleš Čačovič, Ilirika DZU:
"Kritike in predlogi akademikov so ponavadi radikalne in ne populistične, saj si to lahko privoščijo. Politiki kot je Anglela Merkel si tega ne morej privoščiti kar tako, saj gre za zelo tvegan ukrep in z negativnimi učinki tudi za Nemčijo. Vendar na dolgi rok bi bil ukrep verjetno bolj ugoden za Nemčijo kot za katero koli drugo članico evro območja. Za članice PIGS bi bil ukrep kar usoden vendar na dolgi rok žal edino pravi. Če bi do tega prišlo, bi znotraj Evrope najprej pomislil na nemške delnice kot enkratno dolgoročno naložbeno priložnost."

Aleš Šoba, Krekova DZU: "Če bi Nemčija izstopila iz euroobmočja in uvedla nemško marko, bi njena valuta močno apreciarala nasproti evru. S tem bi največ izgubila prav Nemčija, ki je zaradi težav v perifernih državah euroobmočja in posledično padca evra, močno povečala izvoz in je največja koristnica evropske dolžniške krize. Nemčija se tega zaveda, zato dvomim, da je realna opcija, da se Nemčija odpove evru."

Sašo Ivanovič, Triglav DZU: "Če se Nemčija odreče evru, potem po mojem tudi evra ne bo več. To bi v prvi fazi pomenilo šok za celotno svetovno gospodarstvo in morda novo recesijo, v nadaljevanju pa verjetno kaznovalo predvsem države, ki so najbolj kršile pravila igre."

Oznake: DZU intervju
Priporoči članek prijatelju