»Verjamemo, da KD Galileo s svojo močno izpostavljenostjo globalnim delniškim trgom, nadpovprečno utežjo trgov v razvoju ter nekaterimi slovenskimi naložbami kot začimbo predstavlja zanimivo in donosno strukturo naložb za obdobje do leta 2015.«
KD Galileo, prvi slovenski vzajemni sklad, je 1. januarja 2012 praznoval okrogli jubilej – 20. rojstni dan. Kot pionir na tem področju ima velik pomen za razvoj slovenskega kapitalskega trga, saj je z njim do danes zrasla panoga vzajemnih skladov, v katerih danes varčuje skoraj četrtina prebivalcev Slovenije, sam sklad KD Galileo pa ima okoli 22.000 vlagateljev.
Samo zaupanje prvih vlagateljev je upravičil, saj je v 20 letih kljub finančnim krizam dosegel 13,6-odstotni povprečni letni donos, tak rezultat pa potrjuje smiselnost dolgoročnega varčevanja v vzajemnih skladih. Tako je vlagatelju, ki je 1. januarja 1992 v KD Galieo vložil 100 evrov, vložek porasel na 1.293 evrov. Če pa bi vsak mesec vplačeval po 100 evrov, pa bi ob upoštevanju triodstotnih vstopnih stroškov stanje sredstev naraslo na skoraj 53.000 evrov.
Zgodovina KD Galileo v številkah:
• Ustanovitelj vzajemnega sklada Tomaž Butina je pred 20. leti odlično ocenil potrebe in želje slovenskih vlagateljev, idejo je zaupal Matjažu Gantarju. Borznoposredniška družba PM&A BPD d. d. tako 1. januarja 1992 ustanovi Galileo, prvi slovenski vzajemni sklad.
• Od leta 1994 ga upravlja Beta Invest d. o. o.
• Leta 1996 ga prevzame v upravljanje Kmečka družba d. d.
• Leta 2001 se je Kmečka družba d. d. preimenovala v KD Investments, d. d. in
se leto kasneje preoblikovala v KD Investments, d. o. o.
• Leta 2005 KD Investments, d. o. o., prejme od Agencije za trg vrednostnih papirjev odločbo, da je družba uskladila poslovanje posebnega vzajemnega sklada Galileo z določbami ZISDU-1, katerega ime se odslej glasi KD Galileo, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb.
• Družba KD Investments, d .o. o., se leta 2008 preimenuje v KD Skladi, d. o. o.
• 1. januarja 2009 je oblikovan KD Krovni sklad. KD Galileo, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb, se preoblikuje v podsklad krovnega sklada in se sedaj imenuje KD Galileo, fleksibilna struktura naložb.
• 5. decembra 2010 se KD Galileo preoblikuje iz evropskega v globalni sklad, kar pomeni, da za naložbe ne veljajo sektorske ali geografske omejitve.
• 1. januarja 2012 praznuje 20. rojstni dan.
Intervju
Kako komentirate dosežke sklada KD Galileo ob njegovi 20-letnici?
Aleš Lokar: Ob praznovanju 18-letnice sklada KD Galileo v januarju 2010 smo ocenjevali, da je vrednost enote premoženja (VEP) dosegla dno in da se bo počasi začela vzpenjati nazaj proti vrednostim iz obdobja med 2006 in 2008. Načrtovali smo nadaljnje zmanjšanje deleža slovenskih naložb v portfelju, torej bolj globalno usmeritev, in njegovo večjo fleksibilnost. Žal kljub trudu večina ciljev ni bila izpolnjenih. V letu 2010 je VEP sicer še rasel, a je potem v 2011 prišel nov val krize in z močnim padcem tečajev na globalnih trgih odnesel praktično vse, kar je bilo ustvarjenega v obdobju med 2009 in 2010. K negativnemu trendu je pripomoglo tudi neprekinjeno slabšanje gospodarskega in ekonomskega stanja v Sloveniji. Aktivno preoblikovanje portfelja pa je bilo dodatno oteženo zaradi zaviranja oziroma onemogočanja vstopa tujim vlagateljem v lastništvo slovenskih podjetij. Spodbudno je, da kljub dejstvu, da je slovenski delniški trg v letu 2011 padel in dosegel novo dno, VEP KD Galilea ni padel pod nivoje s konca leta 2008. To kaže na pravilno usmeritev portfelja na globalne kapitalske trge, saj se s tem zmanjšuje tveganje neuspešne slovenske gospodarske politike.
Kaj se je dogajalo s strukturo naložb KD Galilea? Katere domače in tuje naložbe bi izpostavili?
AL: Kljub vsem oviram smo delež slovenskih naložb konec leta 2011 znižali na 23 %, kar vključuje tudi nakupe slovenskih obveznic v novembru po rekordnem padcu le-teh, tako da je slovenskih delniških naložb v portfelju KD Galilea danes že manj kot 18 %. S tem se približujejo dolgoročnemu cilju, doseči manj kot 10 % naložb v slovenske delnice, le časovni rok se je podaljšal za leto ali dve. V preteklih dveh letih smo aktivno odprodajali naložbe v slovenske delnice (Krka, NKBM, Mercator, Gorenje itd.), tako pridobljena sredstva pa investirali predvsem na razvite trge in hitro rastoče trge v razvoju, t. i. držav BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska). Žal lansko leto tudi tem trgom ni prizaneslo, saj sta recimo kitajski in indijski trg končala globoko v rdečih številkah (med 20 in 30 %). Posebnost lanskega leta je bila, da naložbe s fiksnim donosom (obveznice, menice itd.), razen izjem, niso zagotavljale nobene zaščite pred nihajočimi trgi. Tako se je pokazalo, da francoska ali italijanska državna obveznica s krajšim dospetjem nista enakovredni kratkoročni nemški in ameriški, čeprav zadnji dve ne nudita nobenega donosa, zgolj varno "parkirišče" likvidnih sredstev, saj se njuni donosi gibljejo okoli 0 %.
Kaj pričakujete v letu 2012?
AL: Situacija v 2012 ni bistveno drugačna v primerjavi s tisto v 2011, se pa verjetno kaže luč na koncu tunela: okrevanje svetovnega gospodarstva. Podatki zadnjih mesecev kažejo, da drugega vala recesije v največjih svetovnih gospodarstvih ne bo, oziroma bo zelo mil. To pa so delniški tečaji že upoštevali, zaradi česar lahko letos v svetu pričakujemo pozitivne donose, predvsem v drugi polovici leta, ko se pričakuje, da bodo informacije iz gospodarstev bolj optimistične. Slovenija je sicer v tej sliki posebna zgodba, saj nezmožnost dogovora o nujno potrebnih reformah zavira tuje investicije in okrevanje slovenskega gospodarstva. KD Skladi bomo še naprej izkoriščali posamezne priložnosti in aktivno sodelovali v prodajnih procesih ter s tem nadaljevali proces zmanjševanja deleža slovenskih naložb in povečevanja globalnih. Znotraj globalnega trga verjamemo, da bo večina rasti prihajala s hitro rastočih trgov. Na teh trgih bomo zato še naprej nadpovprečno prisotni z naložbami, saj je rast kupne moči potrošnika držav, kot so Kitajska, Indija ali Rusija, ena najmočnejših ekonomskih sil v tem desetletju.
Kaj to pomeni za KD Galileo, na katera področja stavite v prihodnje?
AL: Ocenjujemo, da lahko v naslednjih treh letih delniški trgi po donosnosti močno presežejo donosnost obvezniških trgov, saj že prej omenjeni donosi, ki se pri desetletnih nemških ali ameriških obveznicah gibljejo okoli dva odstotka, ne pokrijejo niti inflacije. Delniški trgi najrazvitejših svetovnih gospodarstev v tem trenutku ponujajo tri- do štiriodstotno dividendno donosnost, pri tem pa lahko računamo tudi na opazno rast samih tečajev delnic ob okrevanju svetovnega gospodarstva. Večina tečajev slovenskih delnic je dosegla najnižje tečaje v zadnjih 15 letih, tako da se na slovenskem trgu selektivno pojavlja priložnost dobrih nakupov. V primeru KD Galilea je smiselno obdržati trenutne pozicije in počakati na okrevanje tečajev, saj v zadnjem času tečaji niso toliko pod pritiskom slabega poslovanja, ampak predvsem pod prodajnim pritiskom subjektov, ki so se pretirano zadolžili in sedaj ne zmorejo odplačevati posojil. Zato tudi skrbno spremljamo obstoječe slovenske naložbe v njegovem portfelju, ker verjamemo, da predstavljajo dober potencial za prihodnjo rast, saj smo v preteklosti uspeli prečistiti zrnje od plevela.
Verjamemo, da KD Galileo s svojo močno izpostavljenostjo globalnim delniškim trgom, nadpovprečno utežjo trgov v razvoju ter nekaterimi slovenskimi naložbami kot začimbo predstavlja zanimivo in donosno strukturo naložb za obdobje do leta 2015.
KD Galileo v slikah
