Vlada je sprejela del resorne strategije za upravljanje s kapitalskimi deleži države, ki se nanaša na NLB. Kratkoročni cilj je konsolidacija in stabilizacija državnega dela lastništva, strateški pa ohranjanje NLB kot samostojne finančne institucije z več strateškimi partnerji, je povedal minister za finance Franc Križanič.
Premier Borut Pahor je na novinarski konferenci po današnji seji vlade v Ljubljani poudaril, da so sprejeli odločitev, ki je »ta hip najbolj gospodarna«, pri čemer ga veseli, da predstavlja kompromis med različnimi mnenji.
Vlada bo sodelovala pri dokapitalizaciji
Vlada je namreč odločila, da bo sodelovala pri dokapitalizaciji NLB in da bo s tem konsolidirala svoj delež nad 50 odstotki, v drugi fazi, ko bodo imele sedaj močno podcenjene delnice višjo ceno, pa bo dopustila prodajo in znižanje deleža pod 50 odstotkov, a z ohranitvijo kontrolnega deleža.
»Gremo v dokapitalizacijo, ki ne bo večja od 243 milijonov evrov,« je dejal Pahor in potrdil, da bo pri njej sodelovala tudi belgijska solastnica KBC. Vlada bo denar za dokapitalizacijo zagotovila s prodajo drugega državnega premoženja, ki ni strateškega pomena. Poudaril je, da je NLB pomembna sistemska banka, ki je v času krize odigrala pomembno vlogo, da je Slovenija lažje prešla kreditni krč, ne glede na vse, kar se okoli te banke dogaja.
Višina dokapitalizacije še ni znana
Križanič pa še ni mogel razkriti, v kolikšnem znesku naj bi se NLB dokapitalizirala. Vodstvo banke v strategiji skupine NLB predlaga 250 milijonov evrov visoko dokapitalizacijo, predlog obeh večjih lastnikov banke, države in KBC, pa je po njegovih besedah ta, da se ta znesek zracionalizira in zniža.
»Kakršnakoli že dokapitalizacija bo, pričakujem, da bodo delnice naprodaj po nizki, knjigovodski vrednosti. Da bi tisti, ki bodo delnice prodali, čez nekaj let dosegli 2,5-kratnik te vrednosti,« je povedal Križanič. Dokapitalizacija naj bi potekala z obstoječimi partnerji, razen če bi v zelo kratkem času uspeli najti novega. Preostali delež NLB, do 49 odstotkov, bi nato v drugi fazi ponudili na borzi.
Ob tem je minister napovedal, da bi po njihovih izračunih država, če sodeluje pri dokapitalizaciji, pridobila od 500 milijonov evrov do milijarde evrov. To bi se zgodilo, če sodelujemo pri dokapitalizaciji, počakamo na razgraditev rezervacij in donosno banko prodamo za 2,5-kratnik, s tem znižamo državni delež v njej ter dovolimo vstop strateških solastnikov, je nanizal in dodal: »Tu bodo donosi za javne finance precejšnji.«
»V kolikšnem delu bo sodelovala država in v kolikšnem ostali, še ne morem reči. Tudi znesek je še odprt,« je dejal in dodal, da bodo z obstoječimi partnerji pregledali, kakšni so njihovi pogledi na dokapitalizacijo banke, ki jo zahteva regulator, nato pa bodo začeli iskati partnerje, ki bi lahko dolgoročno vstopili v to skupino.
Vlada ima pripombe glede strategije NLB
Kot je pojasnil, je vlada na današnji seji pregledala strategijo skupine NLB in ima nanjo nekaj pripomb. Te bo prek nadzornega sveta in agencije za upravljanje s kapitalskimi deleži države posredovala vodstvu, je povedal Križanič in izrazil pričakovanje, da jih bo uprava NLB upoštevala.
»Strateški cilj države je ohranjanje te finančne institucije kot samostojne z več strateškimi partnerji, povezanimi z ustrezno zavarovalnim delničarskim sporazumom, verjetno s pomočjo statuta, ostalo pa bo na voljo kratkoročnim, portfeljskim vlagateljem na borzi,« je odločitev vlade dodatno obrazložil minister.
Križanič je povzel, da je strategija NLB varčevalno naravnava. Glede načrtov NLB po odprodaji Banke Celje pa je ocenil, da ta banka v takšnem lastništvu, kot je sedaj, ko je NLB le portfeljski lastnik, ne more ostati. »Ali jo je treba konsolidirati ali odprodati,« je menil in pridal, da si želi glede tega vprašanja vsaj še en krog pogajanj z regulatorjem.
