V kolikor želi vlagatelj vlagati na trge v razvoju, je ponavadi omejen na države iz BRIC regije (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska). Zato smo se pri upravljavcih in analitikih iz slovenskih DZUjev, pozanimali katere so še tiste regije/države zunaj BRIC, ki v prihodnje predstavljajo največ potenciala za nadpovprečno rast.
Upravljavci ALTA Skladov:
Trge lahko v osnovi razdelimo na razvite trge in na trge v razvoju oz. drugače povedano, hitrorastoče trge. Podskupina slednjih so še t.i. mejni trgi (frontier markets), kamor uvrščamo tudi Slovenijo in Balkan. Jim O’Neill iz Goldman Sachsa je kot skupno izhodišče za BRIC države izpostavil:
• kakovost institucij v državi,
• makroekonomska stabilnost,
• odprto gospodarstvo in
• dobro izobraženo prebivalstvo.
Trgi, ki se jih označuje z besedno zvezo trgi v razvoju (emerging markets), so povsem različni, tako da je posploševanje zelo nevarno. Med trgi, ki jih pokrivamo v Alti in niso del velikih BRIC držav, smo optimistični glede ASEAN držav (Indonezija, Malezija, Filipini in Tajska), trgov KOMET (Koreja, Mehika, Turčija), ter trgov držav GCC (predvsem glede Katarja in tudi Kuvajta). Tveganj, ki spremljajo vlagatelja je veliko, osnovna razdelitev pa je sledeča:
• geopolitično in tudi politično tveganje, kamor lahko prištejemo tudi tveganje spremembe zakonodaje oz spremenjenega odnosa do tujih vlagateljev,
• likvidnostno tveganje (četudi so našteti trgi za vlagatelje iz Slovenije večinoma dovolj likvidni, je lahko razkorak med ponudbo in povpraševanjem večji, kot v primeru bolj likvidnih trgov),
• tveganje zaradi slabše transparentnosti poslovanja,
• velika asimetrija informacij,
• tveganje zunanjih šokov ter za države, bogate s surovinami, občutnejše spremembe cen le-teh,
• valutno tveganje in
• tveganje inflacije in neustrezen odziv monetarnih oblasti.
Aleš Kavrečič, Primorski skladi:
V zadnjem obdobju postajajo vse bolj zanimive (aktualne) posamezne države članice združenja jugovzhodne Azije (ASEAN). Med temi izstopajo Indonezija s stabilno vlado in konzervativno fiskalno (davčno) politiko, Tajska, ki naj bi v tretjem četrtletju dosegla dno in v naslednjem letu zabeležila znatno gospodarsko rast ter Malezija pri kateri se pričakuje vnovična okrepitev izvoza po močnem padcu, ki so ga zabeležili v času krize. Vse te države so posredno in neposredno pod vplivom dogajanja na Kitajskem zato ni odveč opozorilo, da bi se ob morebitni ohladitvi kitajskega trga to preneslo tudi na omenjene trge.
Velik potencial imata tudi Turčija in Izrael. Prva je atraktivna zaradi same geografske pozicije in aktivnosti na področju vstopanja v EU, druga pa na podlagi dodane vrednosti, ki jo lahko ponudi na področju farmacije, tehnologije in drugih industrijskih izdelkov. Ni pa potrebno posebej poudarjati, da so naložbe v Izrael visoko tvegane zaradi neprestanih konfliktov s svojimi sosedami.
Aleš Šoba, Krekova DZU:
Poleg držav BRIC so zanimive tudi ostale države v razvoju, predvsem takoimenovana skupina Next 11 (Južna Koreja, Mehika, Indonezija, Turčija, Filipini, Egipt, Vietnam, Pakistan, Nigerija, Bangladeš in Iran). Gre za največje države po številu prebivalcev v razvoju poleg že omenjene četverice. Države BRIC danes ne ponujajo več takšnega potenciala, kot ga te države, saj so zaradi svoje popularnosti bile deležne močnega priliva sredstev v njih, kar je dvignilo vrednotenja na visoke ravni, medtem, ko vrednotenja držav Next 11 še ne dosegajo takšnih nivojev in lahko vlagatelji najdejo več priložnosti za dosego nadpovprečnih donosov v prihodnje.
Gorazd Belavič, Abančna DZU:
»Vroče« zgodbe letošnjega leta so vezane na Indonezijo, Tajsko, Malezijo, Filipine, Turčijo itd. Gre za države, ki so pokazale največ odpornosti na preteklo (po navedbah institucije NBER - The National Bureau of Economic Research iz Massachusettsa) krizo. Pomemben razlog so izkušnje, ki so jih pridobile te države iz azijske krize v letih 1997–98, in zaradi katerih so zadnjo krizo pričakale bolje pripravljene. Velik dejavnik uspeha pa je tudi Kitajska, ki je postala njihov izvozni partner številka ena. Regija je izpad povpraševanja iz zahodnega sveta na nek način nadomestila z lastnim domačim povpraševanjem. Tveganja so v veliki meri povezana z lokalno politiko; v kaj vse lahko prerastejo konflikti, smo lahko videli maja letos na Tajskem.
Mitja Svoljšak, NFD DZU:
Po mojem mnenju so to države, ki v večji meri slonijo na povpraševanju držav iz BRIC paketa in ki imajo relativno stabilne javne finance in čim bolje delujočo državo. Med takimi bi izpostavil nekatere države v azijsko-pacifiški regiji (npr. Tajvan). Tveganja so povezana z istimi dejavniki – predvsem preveliko odvisnostjo od enega zunanjetrgovinskega partnerja. Velikokrat so tovrstne države predmet nadpovprečnega deželnega tveganja, nenadno spreminjajočih se »pravil igre«, omejitev pri pretoku kapitala ipd.
Kruno Abramovič, NLB Skladi:
Vsekakor ni nobenega razloga, da bi se vlagatelj omejeval le na države področja BRIC, saj gre pri tem pojmu le za marketinški konstrukt – te države med sabo nimajo veliko skupnega.
Med regijami trgov v razvoju največ potenciala (relativno ugodna vrednotenja) vidimo na trgih Latinske Amerike, medtem ko so tveganja, zlasti zaradi visokih vrednotenj in vgrajenih pričakovanj o zelo visoki gospodarski rasti, najvišja v razvijajoči se Aziji, zlasti na Kitajskem.
