Z vidika zelo ugodnega razmerja pričakovane donosnosti in privzetega tveganja predstavljajo frontier oz. mejni trgi naložbeno področje, ki bo v portfeljih nadomestilo sedaj že uveljavljene in dokaj razvite trge BRIC.
Globalne delniške trge z vidika naložbenega tveganja in potencialnih donosov lahko delimo v skupino razvitih »Developed Markets« in razvijajočih »Emerging Markets« trgov. V skupino razvitih trgov uvrščamo države, kjer so delniški trgi uveljavljeni že dlje časa in so družbe ekonomsko ter politično razvite. Za te trge je značilna velika tržna kapitalizacija družb in visoka likvidnost na borzi.
»Frontier Markets« = »Emerging Markets« - »BRIC«
V skupino razvijajočih držav spadajo »Frontier Markets« oz mejni trgi, ki pa ne vključujejo Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske. Trgi imajo prav tako velik potencial ekonomskega razvoja, vendar so manjši in manj razviti od velikih štiri. V stroki ni enotnega stališča katere države se uvrščajo v skupino »Froniter Markets«. Obstajajo pa skupne značilnosti mejnih držav, in sicer da so v neposredni geografski bližini razvitih in BRIC držav ter tako koristijo vse prednosti mednarodne menjave.
V veliki večini primerov te države spremlja relativno visoka gospodarska rast, nizka zadolženost in velik razvojni potencial. Povprečna gospodarska rast države skupine »Frontier Markets« je bila 2010, na podlagi podatkov MDS, skoraj dvakrat večja od razvitih držav G-7 (Francija, Italija, Japonska, Kanada, Nemčija, Velika Britanija in ZDA). Katar je imel gospodarsko rast 14,5%, Singapur, 14,5% in Argentina 9,2%, medtem ko je med razvitimi najvišjo gospodarsko rast beležila Nemčija v višini 3,5%.
Velik potencial spremlja tudi višje tveganje, saj so to gospodarstva, ki so šele na začetku družbenega, političnega in gospodarskega razvoja. Institucionalni okvir delovanja držav ne dosega standardov zahodnega oz. razvitega sveta. Na razvojni poti so te države danes tam, kjer so bile BRIC-države pred 20 leti.
Mark Mobius:" Frontier trgi so načeloma manjši in manj razviti kot trgi v razvoju, a jih odlikuje visoka gospodarska rast tudi v kriznih časih. Zelo pomemben dejavnik, ki govori še dodatno v prid frontier trgom, je nizka stopnja dolga v deležu BDP. Ti trgi so to, kar so bili trgi v razvoju pred 20 leti. V prihodnosti pričakujemo, da se bo večina teh trgov priključila skupini trgov v razvoju."
Kljub tveganju, ki je prisotno, obstajajo ogromne priložnosti investiranja. Družbe s teh področji se transformirajo in vlagajo v razvoj infrastrukture, transporta, telekomunikacij in finančnega sektorja. Podobno kot vse ostale države strmijo k višjemu življenjskemu standardu in prosperiteti, kar posledično pomeni tudi rast prihodkov in dobičkov družb, ki poslujejo na tem področju in tečajev delnic.
Kako lahko slovenski vlagatelji investirajo na frontier trge?
Zaradi višjega tveganja svetujemo vstop na frontier trge preko vzajemnih skladov, saj se vlagatelji na ta način z ustrezno razpršitvijo naložb in strokovnim analitično podprtim procesom nakupa posameznih vrednostnih papirjev izognejo dodatnem tveganju pri izbiri posameznih vrednostnih papirjev.
Od 16. julija bomo na Vzajemcih vlagateljem nudili možnost pristopa k prvem frontier skladu, ki bo lansiran pod okriljem Infond krovnega sklada. Več informacij boste dobili na naši spletni strani.
V spodnji tabeli so predstavljene vse države, ki jih Infond na podlagi zgoraj predstavljenih kriterijev trenutno uvršča med »Frontier Markets« oz. mejne trge:
AMERIKA |
EVROPA |
BLIŽNJI IN DALNJI VZHOD |
AFRIKA |
AZIJA |
ARGENTINA |
BIH |
BAHRAJN |
BOTSVANA |
BANGLADEŠ |
BERMUDA |
BOLGARIJA |
IZRAEL |
EGIPT |
FILIPINI |
ČILE |
CIPER |
JORDANIJA |
GANA |
INDONEZIJA |
EKVADOR |
ČEŠKA |
KATAR |
JAR |
JUŽNA KOREJA |
JAMAJKA |
ESTONIJA |
ZAE |
KENIJA |
KAMBODŽA |
KOLUMBIJA |
GRUZIJA |
KUVAJT |
MAROKO |
MALEZIJA |
MEHIKA |
HRVAŠKA |
LIBANON |
MAURITIUS |
SINGAPUR |
PANAMA |
LATVIJA |
OMAN |
NAMIBIJA |
ŠRI LANKA |
PERU |
LITVA |
PAKISTAN |
NIGERIJA |
TAJSKA |
TRINIDAD&TOBAGO |
MADŽARSKA |
SAVDSKA ARABIJA |
SLONOKOŠČENA OBALA |
TAJVAN |
MAKEDONIJA |
TUNIZIJA |
VIETNAM |
||
MALTA |
ZAMBIJA |
KAZAHSTAN |
||
POLJSKA |
ZIMBABVE |
|||
ROMUNIJA |
||||
SLOVAŠKA |
||||
SLOVENIJA |
||||
SRBIJA |
||||
TURČIJA |
||||
UKRAJINA |
vir: KBM Infond
Spodnja tabela prikazuje rast BDP nekaj izbranih razvitih držav in frontier trgov v letu 2010«:
FRONTIER DRŽAVE |
RAST BDP v 2010 |
RAZVITE DRŽAVE |
RAST BDP v 2010 |
JUŽNA IN VZHODNA AZIJA |
JUŽNA IN VZHODNA AZIJA |
||
SINGAPUR |
14,5% |
JAPONSKA |
3,9% |
TAJSKA |
7,8% |
||
FILIPINI |
7,3% |
||
JUŽNA KOREJA |
6,1% |
||
MALEZIJA |
7,2% |
||
INDONEZIJA |
6,1% |
||
VIETNAM |
6,8% |
||
KAZAHSTAN |
7,0% |
||
EVROPA, AFRIKA IN BLIŽNJI VZHOD |
EVROPA, AFRIKA IN BLIŽNJI VZHOD |
||
KATAR |
16,3% |
NEMČIJA |
3,5% |
NIGERIJA |
8,4% |
FRANCIJA |
1,5% |
TURČIJA |
8,2% |
ITALIJA |
1,3% |
GRUZIJA |
6,4% |
VELIKA BRITANIJA |
1,3% |
SLOVAŠKA |
4,0% |
||
SAVDSKA ARABIJA |
3,7% |
||
AMERIKA |
AMERIKA |
||
ARGENTINA |
9,2% |
KANADA |
3,1% |
PERU |
8,8% |
ZDA |
2,8% |
MEHIKA |
5,5% |
||
ČILE |
5,3% |
||
PANAMA |
7,5% |
vir podatkov: INTERNATIONAL MONETARY FUND