Na finančnih trgih se pojavlja več koledarskih anomalij, ki jih vlagatelji uporabljajo pri svojih trgovalnih strategijah. Neglede na razlike v donosnostih med posameznimi obdobji je vseeno bolj smiselno upoštevati trenutno stanje na trgih in se manj zanašati na zgodovinske podatke. Zaradi trenutnega dogajanja na finančnih trgih in pričakovanj za naprej vlagateljem to poletje svetujemo nekoliko več previdnosti. Poletne mesece vlagatelji lahko izkoristijo za ponovni pregled obstoječega portfelja,
Vlagatelji, ki se odločajo za varčevanje v vzajemnih skladih v različnih obdobjih uporabljajo različne trgovalne strategije. Še vedno so največkrat uporabljeni strategiji enkratnega nakupa (buy and hold) in mesečnega varčevanja (dollar cost averaging). Obstajajo pa tudi vlagatelji, ki so bolj aktivni in pri varčevanju poskušajo s startegijo čakanja na pravi trenutek za vstop in izstop (ang. market timing strategy) izkoriščati koledarske anomalije.
Kaj so koledarske anomalije?
Na finančnih trgih se pojavlja več koledarskih anomalij, ki jih vlagatelji uporabljajo pri svojih trgovalnih strategijah. Koledarske anomalije povzročajo večje donose v določenih obdobjih v trgovalnem letu, mesecu ali tednu. Med koledarske anomalije sodijo januarski efekt, halloween efekt, učinek dneva v tednu, učinek prehoda v nov mesec idr. Takšne anomalije večkrat uporabljajo vlagatelji, ki neposredno trgujejo z delnicami, medtem ko vlagatelji v vzajemnih skaldih se teh strategij ne poslužujejo pogosto.
Med pomembnejšo koledarsko anomalijo, ki se uporablja pri trgovalnih strategijah v poletnih mesecih sodi halloween efekt. V tem primeru gre za znani borzni rek, ki pravi, da prodaj maja in se vrni v novembru. Takšna strategija se je v preteklosti izkazala kot dolgoročno učinkovita strategija, še posebej takrat, ko so finančni trgi v obdobju od oktobra do maja rasli z nadpovprečno rastjo.
Bolj smiselno je upoštevati trenutno stanje na finančnih trgih
Neglede na to očitno razliko v donosnostih med zimskimi in poletnimi meseci je pred odločitvijo o umiku iz naložbe smiselno upoštevati predvsem stanje na finančnih trgih in se manj zanašati na zgodovinske podatke. Če bi naprimer takšno strategijo uporabili v ciklu okrevanja po krizi (leto 2009) se bi nam zgodilo, da bi visoke donose v poletnem času zamudili.
Zaradi trenutnega dogajanja na finančnih trgih in pričakovanj za naprej vlagateljem to poletje svetujemo več previdnosti. Razlogov je več. V mesecu juliju se pričakuje, da bo ECB vnovično povečala ključno obrestno mero, kar lahko kratkoročno negativno vpliva na finančne trge. Potem je tu še vprašanje Grčije in negotovost glede odobritve novih kreditov. Na drugi strani atlantika pa se ugiba kako bo s kvantitativnim sproščanjem (QE) denarja s strani ameriške centralne banke (FED). Tu gre predvsem za nevarnost, da ameriški kongres do avgusta ne bo povišal višine limita za zadolževanje države. Vse skupaj bo v veliki meri vplivalo na prihodnjo likvidnost na finančnih trgih in posledično na tečaje v Evropi, ZDA in Aziji.
Upravljavci zavzeli nekoliko bolj defenzivno držo
Za ohranjanje večje stabilnosti portfelja vlagateljem svetujemo, da poleg široke geografske razpršitve portfelja poskrbijo še za kratkoročno, do srednjeročno povečanje izpostavljenosti obvezniškim naložbam in defenzivnim sektorjem zdravstva in tehnologije. Ravno defenzivne panoge so se v poletnih mesecih in v obdobjih večje volatilnosti izkazale kot dobra alternativa v široko geografsko razpršenemu portfelju.
V poletnih mesecih, ko ljudje množično odhajajo na zaslužen dopust se obseg trgovanja in aktivnosti na finančnih trgih precej skrčijo. Upravljavci vzajemnih skladov neglede na letni čas enako skrbijo za premoženje vlagateljev. Na podlagi zadnje objavljene raziskave s strani Bank of America Merrill Lynch, v kateri je med 3 in 9 junijem 2011 sodelovalo 282 upravljavcev, ki upravljajo skupno 828 milijard ameriških dolarjev premoženja je moč razbrati, da so upravljavci v tem trenutku zavzeli bolj defenzivno držo, saj so se odločili za zmanjšanje izpostavljenost delniškim naložban na račun povečanja obvezniških in denarnih naložb. Poleg delne rotacije v manj tvegane finančne instrumente so se pri panožni razpršitvi odločili za povečanje izpostavljenosti defenzivnim sektorjem oskrbe, zdravstva, tehnologije in energetike.
Vlagatelji, ki redno mesečno investirajo v vzajemne sklade naj tudi v poletnih mesecih nadaljujejo z izbrano strategijo varčevanja, saj si na takšen način (z mesečnimi vplačili) zmanjšujejo tveganje vstopa na trg v napačnem trenutku. Postopno mesečno varčevanje, ki ga omogočajo vzajemni skladi večine družb za upravljanje omogočajo vlagateljem še druge pomembne prednosti. Poleg popustov pri vstopnih stroških omogočajo široko razpršitev naložbe z nižjimi zneski ob nižjih transkacijskih stroških. V primeru, da se bo nihajnost v poletnih mesecih zaradi prej omenjenih razlogov nadaljevala, predlagamo vlagateljem, da si za poletne mesece ohranijo nekaj manevrskega prostora za dodatne nakupe v primeru, da se bodo pojavile ugodne priložnosti za enkratne vstope.
DZU neglede na obdobje skladno z njihovimi marketinškimi akcijami tudi v poletnih mesecih spodbujajo vlagatelje k investiranju v njihove produkte ob nižjih vstopnih stroških. Več o aktualnih znižanjih lahko vlagatelji najdejo na tej povezavi.
Poletne mesece se lahko izkoristi za pregled obstoječega portfelja
Poletne mesece vlagatelji lahko izkoristijo za ponovni pregled obstoječega portfelja, sami ali s pomočjo finančnega svetovalca. Kljub temu, da je izhodiščna sestava portfleja posameznega vlagatelja dolgoročna, ni dokončna. Dejavniki, ki vplivajo na njeno oblikovanje v preteklosti se sčasoma spreminjajo in zato je priporočljivo, da vlagatelj portfelj stalno nadzoruje in ga po potrebi prilagaja osebni situaciji, ciljem in razmeram na finančnih trgih.
Čeprav vzajemni skladi niso namenjeni aktivnemu trgovanju imajo vlagatelji z uvedbo krovnih skladov več fleksibilnosti pri prilagajanju portfelja brez dodatnih transakcijskih stroškov.
Grafi
Graf 1: Prikazuje povprečne mesečne donosnosti delniških vzajemnih skladov v zadnjih desetih letih.
*Povprečna donosnost skladov po mesecih je izračunana na podlagi aritmetiče sredine donosnosti vseh vzajemnih skladov v izbranem obdobju (v tem primeru od začetka maja 2001 do konca aprila, leta 2011). Pri izračunu niso upoštevani skladi, ki so v izbranem obdobju prenehali s poslovanjem. Vir: Vzajemci.com
Na podlagi dolgoročnih mesečnih povprečij lahko sklaepamo, da so delniški vzajemni skladi v povprečju v zadnjih 10 letih ustvarjali slabše donose v začetku leta in v poletnih mesecih v primerjavi z ostalimi meseci koledarskega leta.
Graf 2: Prikazuje povprečno letno donosnost delniških vzajemnih skladov po posameznih mesecih leta 2010.
*Povprečna donosnost skladov po mesecih je izračunana na podlagi aritmetiče sredine donosnosti vseh vzajemnih skladov v izbranem obdobju (v tem primeru od začetka januarja do konca decembra, leta 2010). Pri izračunu niso upoštevani skladi, ki so v izbranem obdobju prenehali s poslovanjem. Vir: Vzajemci.com
Iz grafa je razvidno, da so delniški vzajemni skladi v povprečju v začetku leta in v poletnih mesecih ustvarjali slabše donose, kot v ostalih mesecih leta 2010.
Graf 3: Prikazuje število pozitivnih in negativnih mesecev v posameznem letnem času v zadnjih desetih letih.
Vir: Vzajemci.com
Na podlagi primerjave mesečnih donosnosti v posameznem letnem času, v obdobju zadnjih 10 let (maj 2001 - april 2011) ugotovimo, da je poletno obdobje postreglo z najmanj pozitivnimi meseci (16 pozitivnih in 14 negativnih), medtem ko je jesensko obdobje imelo največ pozitivnih mesecev (22 pozitivnih in 8 negativnih).
