Kruno Abramovič: V prihodnjih letih pričakujem znatno rast industrije

Članek slika

Pogovarjali smo se z g. Kruno Abramovičem, dolgoletnim predsednikom uprave družbe NLB Skladi. V pogovoru je razkril svoj pogled na industrijo in pričakovanja za prihodnje obdobje. Kot je dejal Abramovič, v prihodnjih letih pričakuje znatno rast industrije, ki bo še večja, kot je bila v zadnjem deset letnem obdobju.

Slovenska industrija vzajemnih skladov se nahaja v svojem 30. letu obstoja. Na svoji poti je šla skozi številne vzpone in padce. Sedaj, po dobrih 10 letih konsolidacije, so se razmere stabilizirale. Zaradi tega smo se odločili pogledati, kdo je ostal na trgu in kdo med vsemi ponudniki najbolj izstopa.

Glede na zadnja leta velja izpostaviti predvsem družbo NLB Skladi, ki je ena redkih v Sloveniji, ki je stavila na stabilen pristop k upravljanju ter izobraževanje kadra. Po podatkih za leto 2020, je DZU v letu 2020 imela 34,9-odstotni tržni delež. Skoraj vsak drug evro (45,8 odstotka) vplačanih v sklade so privabili produkti NLB Skladi. Tržni delež, gledano v neto prilivih, pa je znašal kar 69,6 odstotka. Rast se ni upočasnila niti ob prehodu v novo leto, saj je družba NLB Skladi po zadnjih podatkih januarja beležila 34,2 milijona evrov neto prilivov, kar je skoraj 80 odstotni delež med vsemi domačimi DZU.

Odločili smo se za pogovor z dolgoletnim predsednikom uprave NLB Skladi, Krunom Abramovičem.

Družba NLB Skladi že vrsto let pridobiva tržni delež na slovenskem trgu. Rast pa je, kot kaže, zelo stabilna in ne kaže znakov upočasnjevanja. Bi lahko povedali kaj več o vaših rezultatih za preteklo leto?

Prodajni rezultati v letu 2020 so bili, če bi se pogovarjali pred enim letom, denimo konec februarja, pričakovano rekordni, če pa bi se pogovarjali sredi aprila, pa jih lahko označimo kot izjemne. Tu bi na prvo mesto postavil kolege iz poslovalnic NLB, ki so opravili izjemno delo s kakovostnim svetovanjem strankam. Tako v času takoj po precej drastičnih padcih na borzah, kot tudi v nadaljevanju leta, ko so se razmere na borzah drastično izboljšale. Temu ob bok pa zagotovo lahko izpostavim tudi ekipo v družbi NLB Skladi, saj se je silno izkazala v času hudih zunanjih pritiskov, ko je bilo dela celo več kot v običajnih letih, da ne govorimo o stresu in omejitvah zunanjega okolja, kot so bili nedelujoči vrtci in šole, kar je bilo precej drugače kot v večini evropskih držav.

Če stopimo korak proč od le prodajnih rezultatov, pa je za nami po letu 2008 najzahtevnejše leto za poslovanje, pa smo kljub temu konec leta dosegli celo dobiček nad načrtovanim, to pa zlasti zaradi stroškovne učinkovitosti.

Kakšna so vaši cilji za letošnje leto in tudi za naslednjih 5 let?

V letošnjem letu je glavni taktični cilj, kako primerno predstaviti ponudbo tistim posameznikom, ki se za varčevanje v krovnem skladu ali individualnih porteljih odločajo zaradi uvedbe t.i. ležarnin za sredstva na denarnih računih. Tu je ključni izziv ta, da strankam korektno predstavimo, da gre za denimo v primeru delniških skladov za silno različen naložbeni produkt ter da se nikakor ne gre zanašati na pretekle donosnosti. Tu opažamo tudi visoko stopnjo finančne neracionalnosti nasploh, saj so denimo v razmerah deflacije, kot so trenutno v Sloveniji, tudi nominalno negativne obrestne mere realno višje, kot so bile recimo pred letom ali dvema, ko so bile (skoraj) ničelne obrestne mere ob 1-2% inflaciji pač realno precej negativne, pa deponenti niso kaj dosti reagirali na to.

Glede naslednjega petletnega obdobja pa bo verjetno v tem obdobju končno prišlo do kakšne resne pokojninske reforme v Sloveniji, ki bo zaposlenim omogočila, da dodatno pokojninsko varčujejo na ugodnejše načine kot doslej, tako z razvojem posebnih produktov kot večjo davčno vzpodbudo takšnemu varčevanju.

Opažamo tudi visoko stopnjo finančne neracionalnosti nasploh, saj so denimo v razmerah deflacije, kot so trenutno v Sloveniji, tudi nominalno negativne obrestne mere realno višje, kot so bile recimo pred letom ali dvema, ko so bile (skoraj) ničelne obrestne mere ob 1-2% inflaciji pač realno precej negativne, pa deponenti niso kaj dosti reagirali na to.

NLB Skladi so ena redkih slovenskih družb za upravljanje, ki v zadnjem desetletju ni skočila na vlak serijskega ustanavljanja ozko usmerjenih investicijskih skladov. Kot tudi kaže, se je stava na stabilne mešane in globalne sklade, obrestovala. Kaj je botrovalo tej strategiji?

Veseli nas, da v naši prodajni strukturi še vedno prevladujejo široko razpršeni skladi, tudi (posredno in neposredno) delež varnejših naložb je opazno višji kot pri konkurenci. Tu velja izpostaviti velik izziv za vse ponudnike naložbenih produktov, ne le v Sloveniji, kako vlagatelje odvrniti od naložb v tiste naložbene produkte, ki imajo najlepšo preteklo donosnost. In tu je najbrž srž odgovora na vaše vprašanje – večletno, pri mnogih naših pooblaščenih komercialistih tudi dvajsetletno, izobraževanje, ogromno povratnih informacij ter posledična samozavest, da si upaš vlagatelju reči, da je zanj ali zanjo bolje, da raje več poudarka nameni razpršitvi tveganj kot iskanju zmagovalne naložbe naslednjega leta med zmagovalci zadnjih treh let.

Nepomembno ni niti dejstvo, da večina prodaje poteka v okviru celostnega bančno-finančnega servisa, ki ga trenutno skoraj izključno lahko ponudijo le banke, saj se zavedamo, da bo velika večina strank prihajala nazaj v bančne poslovalnice ne le leta, ampak desetletja, ter je pošten in odgovoren nasvet še toliko bolj pomemben v primerjavi z raznimi prodajami produktov, ki obljubljajo hitre in visoke zaslužke.

Slovenska industrija skladov je vse od zadnje finančne krize v procesu konsolidacije. Sedaj imamo na trgu le še 5 domačih ponudnikov, ki upravljajo 81 investicijskih skladov. V najboljših časih je število skladov presegalo 120. Menite, da je postopek konsolidacije že zaključen ali bomo priča še kakšnim večjim spremembam?

Žal v preteklosti tudi zaradi omejitev, ki jih je NLB Skupini zaradi državne pomoči določila Evropska komisija, v teh procesih nismo sodelovali in gre pri družbi NLB Skladi za razliko od večine konkurentov v preteklosti za organsko rast tržnega deleža.

Že nekaj let ocenjujemo, da je sedaj glede na tržno strukturo na sosednjih trgih – bančnem, zavarovalniškem, pokojninskem – veliko prostora za vstop novih konkurentov na trg, saj ko kateri od agentov na prej omenjenih trgih doseže določeno velikost, se mu pač bolj splača ustanoviti »lastno« DZU kot vezati svoje produkte na tretje osebe oziroma tržiti takšne produkte. Zlasti pri direktni prodaji je to z novimi evropskimi predpisi še bolj relevantno. Tako da nas je nadaljnje krčenje števila ponudnikov med vzajemnimi skladi v zadnjih letih celo nekoliko presenetilo, oziroma povedano drugače, zlasti nas preseneča pasivnost nekaterih konkurenčnih finančnih skupin na tem področju.

Pri naši drugi dejavnosti, gospodarjenju (individualnem upravljanju premoženja), kjer je naš tržni delež pri upravljanju sredstev premožnejših varčevalcev še znatno višji kot na področju vzajemnih skladov, pa nas nadaljnja konsolidacija ne čudi, saj je šlo pri MiFID-2 direktivi in povezani evropski regulaciji za veliko škodo varčevalcem iz manjših držav, saj sedaj zaradi hudo visokih zahtev in stroškov izvajanja te dejavnosti varčevalci praktično sploh ne morejo priti do te storitve – izvajalcev storitve gospodarjenja v pravem pomenu besede je namreč v Sloveniji že manj kot prstov ene roke. Posledično se prihranki teh premožnejših selijo v bistveno manj regulirane oblike naložb, kar utegne čez nekaj let povzročiti težave.

Slovenske družbe za upravljanje po zadnjih podatkih upravljajo s 3,3 milijarde evrov sredstev. Kakšno so vaša pričakovanja za industrijo v prihodnjih letih? Bomo priča rasti višine sredstev v upravljanju? Kako močno rast pričakujete?

Pričakujem znatno rast, precej višjo kot v desetletju od 2010-2020, tako relativno kot posledično absolutno. Ključni dejavnik bo seveda eksterni, splošna rast obsega prihrankov, saj se moramo zavedati, da nismo še niti tri desetletja v kapitalizmu in se proces ustvarjanja kapitala še niti ni dobro začel. Največji del novo ustvarjenega kapitala pač, podobno kot povsod po svetu, ne bo investiran v »klasične« oblike varčevanja, kot so depoziti, ampak direktno in indirektno na kapitalske trge. Dinamika rasti bo delno sicer odvisna od dogodkov na kapitalskih in denarnih trgih, a hkrati, tu pa je možno na nivoju države narediti korist, tudi z dinamiko sprememb pokojninskega varčevanja ter nenazadnje z davčno politiko, ki močno penalizira kratkoročno varčevanje v vrednostnih papirjih. Tu je potrebno omeniti, da večina vlagateljev dejansko varčuje precej več časa, kot je sprva nameravala, a ob odločanju o varčevanju vidi zlasti, da bo država pobrala 27,5 % ustvarjenega dobička, čeprav so nižje davčne stopnje bolj realistične glede na dejanske varčevalne vzorce.

Družba NLB Skladi je po podatkih, ki ste jih razkrili na januarski novinarski konferenci v lanskem letu sklenila več kot 18 tisoč novih varčevalnih načrtov. Bi lahko te številke postavili v kontekst, razumljiv za povprečnega bralca? (torej primerjava s preteklimi leti, povprečno višino mesečnega vplačila itd.)

V spodnji tabeli je število novo sklenjenih varčevalnih načrtov po posameznih letih.

  Novo sklenjeni varčevalni načrti s pologom
2020 18.114
2019 16.421
2018 14.223

Povprečni znesek posameznega vplačila je v zadnjih letih dokaj stabilen, približno 63 EUR. Minimalni znesek je sicer 40 EUR. Rast števila novo sklenjenih varčevalnih načrtov pozitivno vpliva tudi na povprečno število vseh vplačil prek varčevalnih načrtov, ki tudi raste po podobnih stopnjah rasti.

Pri analizi teh podatkov bi izpostavil, da je del razloga tudi v izjemni stroškovni učinkovitosti, saj so ne le vstopni stroški redno znižani glede na cenik, ampak NLB d.d. za svoje stranke tudi ne zaračunava nobenih stroškov plačilnega prometa, ki glede na zneske vložka hitro pomenijo približno 1 %. Z uporabo trajnika namesto direktne bremenitve pa je strankam na voljo še enostavnejši produkt, kjer ima vlagatelj izjemno fleksibilnost in avtonomnost, da kak mesec ne vplača, da prosto spreminja zneske vplačil in, nenazadnje, tudi izbira dan v mesecu, ko vplačuje.

Posebej ugodno ponudbo pri varčevalnih načrtih pa imamo v NLB Skladih za mladoletne, ker vlagateljem do njihovega dopolnjenega 18. leta ne zaračunamo nobenih vstopnih stroškov.

Kako trenutne razmere v evropskem bančnem sistemu (nizke obrestne mere in uvedba ležarin) vplivajo na rast sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih? Bi rekli, da je rast bolj posledica nizkih obrestnih mer, rasti trgov v zadnjih letih ali kombinacija obojega?

V največji meri je rast sredstev v upravljanju v zadnjem letu posledica splošne rasti prihrankov, saj smo bili v zadnjem letu z zaprtji trgovin in ukinitvijo turizma večji del leta prisiljeni v izjemno povečanje varčevanja , pri čemer ocenjujem, da so nizke obrestne mere in rast trgov vsaj delno posledica in ne vzrok za to. Dodatno ni razloga, da ne bi pričakovali, da bi sestava prihrankov prebivalstva dolgoročno v Sloveniji ne šla v smer od Slovenije razvitejših držav, kjer delež depozitov v finančnih prihrankih gospodinjstev marsikje ne dosega niti tretjine. Še enkrat več bi rad poudaril, da je že denimo mešani ali uravnoteženi vzajemni sklad bistveno bolj tvegan produkt od bančnega depozita, kateremu je primerljiva naložba v vzajemni sklad denarnega trga, kjer pa je pričakovana donosnost zelo podobna (nominalno negativna). Gre, če se postavimo v pozicijo vlagatelja, zlasti za točko premisleka, ali danes, ko ta povprečni (oziroma medianski) vlagatelj že lahko opazi, da se obseg njegovih/njenih prihrankov že deset ali dvajset let viša, prihranke pa ima še vedno v zelo kratkoročnih depozitih, ni s tem morda nekaj precej narobe.

Bi morda še kaj dodali za konec?

Današnji prodajni rezultati se zdijo dokaj visoki, vendar še vedno ne dosegajo tistih izpred 15 let. Takrat je bil motiv najprej OstEuropa, nato pa Balkan evforija, zato je takratno investiranje v visoko rizične naložbe resno prizadelo celotno panogo, še bolj pa varčevalce. Menim, da sedaj take evforije vsaj v panogi vzajemnih skladov ni, tako da gre za veliko bolj trdne temelje prihodnemu razvoju panoge in – zato smo tukaj – bolj produktivni investiciji prihrankov gospodinjstev.

Hvala!

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja