Kdaj lahko pričakujemo okrevanje na naftnem trgu?

Kdaj lahko pričakujemo okrevanje na naftnem trgu?

Po aprilskem šoku so se cene nafte ustalile na ravni med 40 - 45 dolarjev za sodček. Kdaj pa lahko pričakujemo okrevanje do ravni, ki smo jim bili priča pred nekaj leti? Upravljavce skladov smo vprašali za komentar dogajanja na naftnem trgu.

Konec julija se je iztekel zgodovinski dogovor kartela OPEC+ o znižanju proizvodnje nafte za 9,7 milijonov sodčkov dnevno. Z avgustom je znižanje omejeno na 7,7 milijonov sodčkov dnevno. Ukrepi so namenjeni stabilizaciji cen in preprečitvi ponovitve aprilskega dramatičnega padca na naftnem trgu.

Težavo pri vsem skupaj predstavlja edinstvena situacija, vsled katere se ukrepi sprejemajo tako rekoč na slepo, kot menijo številni analitiki. Nihče ne ve, kje je tista meja, pri kateri bodo cene stabilne, ameriški proizvajalci pa ne bodo mogli trga zasuti s svojo nafto. Lahko bi rekli, da se v temi premikamo po robu prepada in upamo, da ne bomo padli.

Cena ameriške nafte WTI se trenutno giba okoli ravni 43 dolarjev za sodček. To je še meja, pri kateri analitiki pričakujejo stabilnost trga. V kolikor pa bi nafta narasla preko cene 45 dolarjev za sodček, bi se na trg začeli vračati ameriški proizvajalci in bo tveganje za ponoven padec cen zaradi previsoke ponudbe znova visoko.

Pri Vzajemcih člani Naložbenega odbora sicer ocenjujemo, da je trenutna cena nafte primerna, večjih premikov pa, gledano kratkoročno, ne pričakujemo. Pričakujemo postopno stabilno rast cen, ki bo odražala okrevanje svetovnega gospodarstva po krizi in ki je posledica ukrepov zaradi nove koronavirusne bolezni. Ocenjujemo, da smo dno krize že videli, bodo pa vplivi, kot je, na primer, izguba delovnih mest, opazni še kar nekaj časa. Zato tudi morebitne občasne hitre korekcije za takšno obdobje niso nič nenavadnega in ne smejo presenetiti vlagateljev, sploh po eni hitrejših rasti v zgodovini. Je pa zelo težko pričakovati, da bo prišlo do daljšega obdobja padcev, saj imajo trgi radi likvidnost in bi lahko trenutno stanje označili kot idealno okolje za vlagatelje.

Za komentar dogajanja na naftnem trgu smo prosili tudi slovenske upravljavce investicijskih skladov. Odgovore si lahko preberete v nadaljevanju:

Rok Potočnik, upravitelj premoženja NLB Skladi: »Dogovor kartela OPEC+ o zmanjšanju proizvodnje nafte je relativno uspešno pripomogel k stabilizaciji cen nafte. Močno zdravilo proti nižanju cen nafte pa je tudi prav nizka cena nafte. V ZDA se je tako zaprlo mnogo naftnih vrtin, saj pri teh cenah niso dobičkonosne, kar je pripomoglo k hitrejši stabilizaciji na naftnem trgu.

Kljub hitrejšemu okrevanju gospodarstva ne pričakujemo, da bi se cena nafte hitro vrnila na nivoje iz začetka leta. K temu bodo verjetno pripomogle tudi članice OPEC+, ki bodi postopoma zmanjševale omejitve in tako ohranjale ceno nafte na trenutnih nivojih ter s tem poskusile preprečiti prehitro vrnitev ameriške nafte nazaj na trg.

So bile pa ob vsem napisanem v zadnjem obdobju delnice naftnih družb pod močnim prodajnim pritiskom, kar ob ponovnem vračanju življenja na stare tire predstavlja naložbeno priložnost pri vlagateljih, ki so pripravljeni tvegati nekoliko več. Manj smo sicer naklonjeni delnicam manjših proizvajalcev in rafinerij, saj bi se s tem vlagatelj preveč izpostavljal nepotrebnemu tveganju. Je pa boljše investicijske priložnosti moč najti v delnicah velikih integriranih naftnih družb, ki so na šoke, kot smo jim bili priča v prvi polovici leta, bolje pripravljene.«

Izidor Jerman, direktor sektorja upravljana premoženja, Triglav Skladi d.o.o.: »Dolgoročno je energetski sektor, predvsem del, ki je vezan na fosilna goriva, bolj kot ne obsojen na mrtvi tek. Na eni strani imamo multinacionalke, ki kljub nizkim cenam nafte še vedno poslujejo z dobičkom iz poslovanja, na drugi strani pa države, katerih dolgoročni investicijski projekti slonijo na prihodkih iz proizvodnje nafte. Načeloma se stroški proizvodnje z novimi tehnologijami znižujejo, tako da je trenutno mejna cena, ko podjetje še posluje z dobičkom, pri proizvodnji iz skrilavca nekje okrog 35 USD za sodček in se bo dolgoročno verjetno še zniževala. To pomeni, da ob vsakršnem večjem porastu cen nafte, ne glede na to, kakšen bo že dogovor OPEC-a v danem trenutku, proizvajalci, ki niso člani kartela, lahko dokaj hitro vskočijo in povečajo proizvodnjo. Če se je kartel OPEC kaj naučil v zadnjih letih, je to dejstvo, da za njih kratkoročno višja cene nafte dolgoročno pomeni samo izgubo tržnega deleža in posledično manj prihodkov za investicijske projekte, ki jih izvajajo za zmanjšanje vpliva naftnih prihodkov na državne proračune. Posledično to pomeni tudi in predvsem zagotavljanje socialnega miru v teh državah.

Zato smo mnenja, da bo dolgoročni vpliv fosilnih goriv čedalje manjši, možne pa so kratkoročne anomalije, kar je lahko bolj kot ne kratkoročna naložbena priložnost, torej bolj špekulativne narave.«

Aleš Grbič, upravljalec – analitik družbe SAVA Infond: »Z normalizacijo življenja, po velikem šoku zaprtja svetovnega gospodarstva (#ostani doma), se bo poraba postopoma vrnila na raven izpred šoka. Tam jo lahko pričakujemo, ko bo letalski promet popolnoma okreval, kar se pričakuje leta 2022. Ne smemo pozabiti, da so se naftna podjetja na nizke cene nafte odzvala z zaustavitvijo skoraj vseh investicij, da so ohranile bolj zdrave bilance. V določenem trenutku to zna biti problem, če bo povpraševanje hitreje okrevalo, kot se bo ponudba prilagodila. Dolgoročno je jasen trend – pomik k obnovljivim virom.«

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja Generali Investments: »Naftne delnice zaradi svoje nepredvidljivosti lahko predstavljajo začimbo v portfelju, ne smejo pa predstavljati glavne uteži. OPEC je politični kartel, kjer se odločanje prilagaja kopici notranjim in zunanjim političnim elementom in dinamik, zato so odločitve velikokrat nepredvidljive in presenetljive. A imajo velik vpliv na cene energentov in posledično na dinamiko poslovanja podjetij v panogi. Poslovanje je nepredvidljivo in bo takšno tudi ostalo. Dodatno življenje podjetjem grenijo še ukrepi držav za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, prehod na električna vozila, ESG itd., zato panoge ne vidimo kot pretirano privlačne.«

V primeru dodatnih vprašanj pišite na miha.todurov@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju