Intervju: Finančna pismenost Slovencev se povečuje

Intervju: Finančna pismenost Slovencev se povečuje

Letošnje leto je bilo za slovensko industrijo vzajemnih skladov zelo dobro. Lahko bi rekli, da so ljudje spoznali prednosti varčevanja v vzajemnih skladih.

V razvitih državah vzajemni skladi niso nič novega – omemba prvega vzajemnega sklada sega v leto 1774 na Nizozemskem. Najstarejši še aktivni vzajemni sklad (MFS Massachusetts Investors) je letos dopolnil 86 let. Čeprav je bil do leta 1928 dostopen samo izbranim vlagateljem, je družba MFS Investment Management predstavila način, kako lahko vlagatelji združijo svoja sredstva z namenom ustvarjanja dobička. Ideja je temeljila na tem, da bi na ta način ponudili malim vlagateljem dostop do večjega števila delnic in upravljavcev, ki so bili sicer za njih predragi.

V 50-ih let prejšnjega stoletja je obstajalo že več kot 100 skladov

Ustanovitev sklada MFS Massachusetts Investors velja za začetek moderne dobe vzajemnih skladov. Do leta 1929 je na trgu obstajalo 19 odprtih vzajemnih skladov ter skoraj 700 zaprtih skladov. Kriza leta 1929 je stvari obrnila v prid odprtih skladov, saj so uspeli preživeti veliko depresijo, medtem ko so zaprti skladi večinoma propadli. Do take prednosti so prišli ravno zaradi svoje odprte narave, saj so vlagatelji lahko prosto vstopali in izstopali iz naložbe. Vse skupaj je posledično vplivalo na vzpostavitev predpisov in nadzornika z namenom zaščite malih vlagateljev, industrija pa je doživela razcvet. Do začetka 50-ih let prejšnjega stoletja je obstajalo že več kot 100 skladov, kapitalski trgi pa so dosegali nove rekorde, kar je priljubljenost skladov v očeh vlagateljev le še povečalo.

Prvi indeksni sklad

Kot pomemben mejnik velja izpostaviti tudi leto 1971, ko sta William Fouse in John McQuown iz družbe Wells Fargo ustanovila prvi indeksni sklad. Po tem konceptu je legendarni John Bogle vzpostavil Vanguard Group, velikana v svetu vzajemnih skladov, znanega po indeksnih skladih z izjemno nizkimi stroški. Dogajanje je imelo v industriji skladov podoben učinek, kot ga je imela industrijska revolucija na svetovno gospodarstvo. V kombinaciji z robustno rastjo svetovnih borz so upravljavci skladov postali superzvezdniki, koncept velikih skladov z vedno nižjimi stroški se še naprej razvija, vpliv pa se danes kaže predvsem v številu vzajemnih skladov.

Po stabilnem naraščanju v zadnjih dveh desetletjih se je število klasičnih vzajemnih skladov v zadnjih nekaj letih znižalo. Družbe za upravljanje ustanavljajo vedno manj skladov, obstoječe pa likvidirajo hitreje kot prej. Dogajanje je pozitivno za industrijo, saj se bodo manjši (in dražji) skladi postopoma umaknili s trga in vlagateljem bodo ostali na voljo boljši in cenejši skladi. Danes obstaja na svetu približno 2,5 odstotka manj vzajemnih skladov, kot jih je bilo konec leta 2015. Od začetka leta 2016 je bilo na novo ustanovljenih 954 skladov, likvidiranih pa 1.161 skladov. Skupaj jih torej danes obstaja 217 manj. Čeprav se to ne sliši veliko, je podatek pomemben še toliko bolj, če upoštevamo dejstvo, da je število skladov od leta 1999 do konca leta 2015 naraslo s 4.919 na 8.138.

Slovenci vedno bolj posegamo po vzajemnih skladih

Slovenska industrija vzajemnih skladov je v svetovnem merilu zelo mlada. Kljub temu je v slabih treh desetletjih obstoja doživela veliko – od afer in ene največjih finančnih kriz do največje rasti delniških trgov v zgodovini. Od ustanovitve prvega vzajemnega sklada v Sloveniji je minilo že 28 let. Prvo leto povprečnih negativnih donosov so slovenski vzajemni skladi zabeležili šele v letu 2008, po sedemnajstih letih delovanja.

Po stabilnem naraščanju v zadnjih dveh desetletjih se je število klasičnih vzajemnih skladov v zadnjih nekaj letih znižalo. Družbe za upravljanje ustanavljajo vedno manj skladov, obstoječe pa likvidirajo hitreje kot prej. Dogajanje je pozitivno za industrijo, saj se bodo manjši (in dražji) skladi postopoma umaknili s trga in bodo vlagateljem ostali na voljo boljši in cenejši skladi. In ravno to bi bilo dolgoročno najbolj koristno za nas kot vlagatelje. Namreč najmanjši skladi niso le mali – so tudi najdražji, kot je pokazala ena izmed zadnjih raziskav, ki so jo lani opravili med uporabniki spletnega mesta Morningstar.com. Stroškovna učinkovitost je že več let vodilo za investitorje v razvitem svetu. V Sloveniji se tega šele počasi zavedamo, a tudi pri nas višina stroškov postopoma prihaja na prvo mesto. Namreč med več sto skladi, ki so nam na voljo, se naložbene politike v veliko primerih prikrivajo. Kateri sklad bo potem na koncu bolj uspešen, če imata oba podobne naložbe? Seveda tisti, ki bo za stroške od vrednosti enote premoženja odštel najmanj.

Skladi so izjemno učinkovita in lahko dostopna možnost za male vlagatelje, da investirajo v razvoj podjetij in že z nizkimi vložki dosežejo razpršitev, ki je sicer v lastni izvedbi ne bi uspeli. Tega se vedno bolj zavedajo tudi slovenski vlagatelji. V obdobju, ko bančni depoziti prinašajo realno negativne obresti, vlagatelji vedno pogosteje posegajo po vzajemnih skladih.

Rekordno leto za domače vzajemce

Slovenski vzajemni skladi so v prvem polletju letošnjega leta zabeležili za več kot 70 milijonov evrov več vplačil kot pa izplačil. Skupno število vlagateljev se je povečalo za 6,5 tisoč na 462.194, kot kažejo podatki ATVP za prvih sedem mesecev leta 2020. Ob prelomu leta je skupna višina sredstev v upravljanju v slovenskih družbah za upravljanje prvič v zgodovini presegla 3 milijarde evrov.

Lahko bi rekli, da se dogaja to, o čemer smo začeli pisati že pred dobrim letom: depoziti so zaradi trenutnega dogajanja postali investicija z najslabšim potencialom. Obrestne mere so že danes na ravni, ki je krepko pod stopnjo inflacije. Za mnenje o dogajanju smo prosili tudi upravljavce skladov:

Ali menite, da je letošnja kriza v kombinaciji s skoraj ničelnimi obrestnimi merami na depozite vlagatelje prisilila, da končno posežejo po vzajemnih skladih?

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja Generali Investments: »Zagotovo je okolje, kjer se srečujejo zgodovinsko nizke obrestne mere in povečana grožnja inflacijskega gibanja, največ prispevalo k temu, da vlagatelji iščejo za svoje prihranke tiste naložbene razrede, od katerih pričakujejo boljšo donosnost za svoja privarčevana sredstva. In tukaj industrija vzajemnih skladov vlagatelju ponuja največ izbire.

Opažamo, da je COVID kriza in s tem izdatno medijsko in javno obveščanje o krizi ter pojasnjevanje določenih ekstremnih volatilnosti naložbenih razredov tekom prvih mesecev krize (padec cen nafte in svetovnih delnic v marcu, aprilu), pripomoglo k temu, da so slovenski vlagatelji bolj začeli spoznavati in prepoznavati priložnosti na kapitalskih trgih.«

Rok Potočnik, upravitelj premoženja NLB Skladi: »V družbi NLB Skladi upamo, da bodo vlagatelji spoznali koristi varčevanja v vzajemnih skladih. Kot že omenjeno, se pričakujejo izjemno nizke obrestne mere še precej let. Posledično bo zelo verjetno depozitna obrestna mera ostala na trenutnih nivojih (malenkost nad 0 %). Omenjena nizka privlačnost depozitov gotovo povečuje relativno privlačnost delniških naložb. Zdi se, da se finančna pismenost Slovencev skozi leta povečuje, tako da verjamemo v zmerno rast števila varčevalcev v vzajemnih skladih. Takega 'booma', kot smo mu bili priča v letih pred svetovno globalno krizo, pa ne pričakujemo.«

Aleš Grbič, upravljalec – analitik družbe SAVA Infond: »Zelo verjetno je veliko vlagateljev izkoristilo visok padec marca letos ter vstopilo v vzajemne sklade. Morda so jih ničelne obrestne mere k temu dodatno vzpodbudile.«

Izidor Jerman, direktor sektorja upravljana premoženja, Triglav Skladi d.o.o.: »Večino odgovorov na to vprašanje se nahaja že v prejšnjih odgovorih. V osnovi so vzajemni skladi namenjeni dolgoročnemu varčevanju in kot takšni niso namenjeni špekulacijam. Tudi naša osnovna naložbena politika in način upravljanja sta usmerjena dolgoročno. V osnovi so za dolgoročno usmerjenega vlagatelja najbolj primerne delniške naložbe z ustrezno panožno in geografsko razpršenostjo, kar vzajemni skladi tudi ponujajo. Zato v tem okolju, ko imamo ničelne obrestne mere na depozite in celo negativno zahtevano donosnost na segmentu državnih obveznic razvite Evrope edina smiselna alternativa varčevanje v pretežno delniških naložbah.

Vlagatelji v Sloveniji so po krizi iz leta 2009, ko so mnogi izgubili del premoženja na špekulativnih balkanskih naložbah, uvideli, da na delniški trgi na dolgi rok izgubijo veliko večino pregovorne kratkoročne tveganosti in da so kot naložbeni razred ena najprimernejših oblik dolgoročnega namenskega varčevanja. Iz tega vidika bi bili presenečeni, če slovenska industrija vzajemnih skladov, ki je po donosih povsem primerljiva s tujo konkurenco, ne bi še naprej beležila rasti vlagateljev in sredstev v upravljanju.«

Priporoči članek prijatelju

Želite prilagojen nasvet vašim potrebam in zmožnostim?

Posvetujte se s strokovnjakom v živo preko videoklica.