DZUBOX: Kako naj se vlagatelji odzovejo na ukrepe centralnih bank?

DZUBOX: Kako naj se vlagatelji odzovejo na ukrepe centralnih bank?

Centralne banke so trge "zalile" z do sedaj nepredstavljivo količino svežega denarja. Postalo je jasno, da bodo ukrepi v veljavi dolgo časa, obrestne mere pa bodo ostale na rekordno nizki (ali še nižji) ravni.

S tem so najbolj priljubljene opcije, kot so depoziti, postale sila nepriljubljene, saj si vlagatelji z njimi zagotovijo le realno negativno donosnost. Nihče si pa ne želi posoditi denarja banki, v zameno pa po preteku enega ali dveh let prejeti manj denarja. Zaradi zgoraj zapisanega v zadnjem času opažamo naraščajoče zanimanje vlagateljev za bolj tvegane produkte, ki bi praviloma morali imeti višje potencialne donose. V kolikor je izpostavljenost vlagatelja tovrstnim produktom previsoka, lahko hitro pride tudi do izgube dela sredstev (kar smo že doživeli z Balkanom leta 2008). Zato bi vse bralce najprej posvarili pred nepremišljenim investiranjem. Za pravo sestavo naložbenega portfelja pa se obrnite na strokovnjaka, saj bo vam ta lahko pomagal sestaviti tak portfelj, pri katerem boste nagrajeni ob čim nižji stopnji tveganja. Obenem vas lahko obvaruje pred nevarnostmi, katerim bi se sicer izpostavili.

Slovenske upravljavce skladov smo vprašali:

Kakšne posledice ukrepov centralnih bank lahko pričakujemo v prihodnjih letih? Kako se lahko na to pripravijo vlagatelji? Kje so priložnosti in kje nevarnosti?

Izidor Jerman, Triglav skladi

Izidor Jerman, direktor sektorja upravljana premoženja, Triglav Skladi d.o.o.: »Centralne banke so z zagotavljanjem ustrezne likvidnosti v času izbruha pandemije preprečile gospodarsko in socialno katastrofo, ki bi se zgodila drugače. V tem primeru bi sedaj po vsej verjetnosti delali primerjava trenutnega stanja z razmerami med veliko depresijo ob koncu 30ih let prejšnjega stoletja.

Srednjeročna inflacijska pričakovanja so izjemno nizka, zato je okolje primerno za pregovorno bolj tvegane naložbe

Glede na učbenike bi lahko pričakovali takojšnjo porast inflacije, vendar smo daleč od tega. Ta bojazen je bila odstranjena iz mize ob zadnji finančni krizi leta 2009 in kasneje ob evro krizi leta 2012. Takrat je bilo tudi obdobje, ko je za razliko od ameriškega FED-a, Evropska centralna banka ravno pred strahom inflacije kar nekaj let oklevala z nekonvencionalnimi metodami denarne politike kot je kvantitativno sproščanje.

Kot rečeno, likvidnost je v času krize izjemno pomembna saj zagotavlja bančnemu sistemu normalno poslovanje, kar pomeni, da normalno lahko poslujejo tudi podjetja, ki ne nazadnje svojim zaposlenim plačujejo plače. Tako se prepreči likvidnostne šoke in ohranja ravnotežje v gospodarstvu, brez katerega bi bilo število brezposelnih še bistveno večje, kar bi pripeljalo do kot že rečeno gospodarske depresije. Pri vsem skupaj ne smemo zanemariti tudi vlogo držav, ki so s fiskalnimi vzpodbudami še dodatno preprečile globoko krčenje gospodarske aktivnosti.

Inflacija, bi bila kot rečeno lahko velika težava pri trenutni likvidnostni poplavi, vendar je situacija danes v primerjavi z 20 in več leti nazaj povsem neprimerljiva. Trenutno imamo na trgu fenomen, ki se ji reče informacijska tehnologija, ki po celotni potrošniški verigi (od dobavitelja do proizvajalca in do končnega potrošnika) s svojimi rešitvami optimizirajo proizvodne procese kot tudi ponujajo učinkovite rešitve v storitveni dejavnosti. Zato proizvajalci in ponudniki storitev za povečanje dobičkonosnosti niso več »prisiljeni« povečevati cen končnih produktov, kar bistveno pripomore k nizki inflaciji. Dodatno pa k nizki stopnji inflaciji pripomore tudi cena energentov, predvsem naftnih derivatov, ki se je v zadnjem desetletju znižala iz 150 USD na 40 USD za sodček surove nafte, kljub temu da se je povpraševanje v tem času količinsko povečalo. Z novimi tehnologijami je namreč tudi naftna industrija postala bolj učinkovita in danes lahko črpajo nafto na mestih o katerih pred desetletji niso mogli niti sanjati.

Srednjeročna (3 do 5 let) inflacijska pričakovanja so tako izjemno nizka, zato je okolje primerno za pregovorno bolj tvegane naložbe, kot so delnice, saj je to edini naložbeni razred (izmed bolj pomembnih in globalno razširjenih), ki vlagatelju potencialno prinaša donos. Bančni depoziti nosijo ničelno donosnost kakor tudi večina državnih obveznic v razvitem svetu.

Resna strukturna nevarnost bi se pojavila v primeru, da se zgodi določen surovinsko energetski šok (nafta, plin in/ali električna energija), ki bi za posledico dolgoročno zvišal nivo cen. V tem primeru bi verjetno sledilo povečanje inflacijskih pričakovanj in posledično zviševanje obrestnih mer, kar bi lahko pripeljalo do ekonomske recesije.«

Aleš Grbič, SAVA Infond, dobitnik letošnje nagrade za najboljšega upravljavca skladov v 5-letnem obdobju. Upravlja Infond Alfa, Infond Europe in Infond Technology.

Aleš Grbič, upravljalec – analitik družbe SAVA Infond: »Zgodovinsko nizke obrestne mere lahko pričakujemo vse dokler svetovno gospodarstvo ne bo okrevalo. Težko je predvideti vse posledice še posebej, če vemo, da centralne banke lahko ob okrevanju svetovnega gospodarstva hitro zaostrijo monetarno politiko. Marsikdo pričakuje, da bo presežna likvidnost objela tudi premoženjski razred plemenitih (zlato, srebro) ter visoko tveganih crypto naložb ter jih potisnila na nove rekordne vrednosti. Ta pričakovanja se delno že odražajo v njihovih cenah. Pri naložbah s fiksnim donosom (obveznice in depoziti) lahko vlagatelji pričakujejo, da jim žal ne bodo pokrivale niti stroškov inflacije.

Pandemija COVID-19 se bo najverjetneje končala v naslednjih 18 mesecih. Tudi po njenem koncu bo ostalo precej vedenjskih sprememb, ki so nastale zaradi socialnega distanciranja. Posamezniki, ki so se navadili delati od doma, nakupovati prek spleta in uporabljati internet za druženje in zabavo, bodo to še naprej opravljali. Težje je določiti zmagovalce kot poražence. Kot vse kaže bo najbolj trpel del nepremičninskega sektorja, ki oddaja drage pisarne v mestih. Letalski promet, predvsem z njim povezan segment poslovnih potovanj bo precej na udaru. Zmagovalci bodo verjetno v sektorju zdravstva (države bodo povišale izdatke za zdravstvene storitve). Zelo verjetno bodo še dodatno pri svojem poslovanju pridobila podjetja iz sektorja informacijske tehnologije zaradi sprememb navad potrošnikov in povišanja obsega dela od doma. Ta sektor je že dokaj drag, a še ni blizu ravni iz leta 2000.

Vlagatelji naj sprejemajo le toliko tveganja, kot ga lahko glede na njihov profil (koliko časa lahko varčujejo, maksimalna možna izguba, naklonjenost k tveganju, spanje ob povišani nihajnosti). Tisti, ki lahko varčujejo več kot 10 let so zagotovo v prednosti pred nekom z zelo kratkim horizontom. Vlagateljem svetujemo naj varčujejo v globalnem delniškem skladu (vlaga v vse sektorje in vse regije) in jim odsvetujemo, da iščejo vroče zgodbe, kjer upajo, da bodo zaslužili vrtoglave odstotke. Le za »začimbo« svojega portfelja naj uporabijo sektorske ali regijske sklade (skupaj ne več kot 20% celotnega portfelja). Z ustrezno razpršitvijo bodo imeli pokrite vse sektorje in regije.«

Rok Potočnik, upravljavec analitik NLB Skladi. 

Rok Potočnik, upravitelj premoženja NLB Skladi: »Kot že omenjeno so centralne banke s svojim delovanjem dodobra pomagale borznim tečajem. Odkupovanje obveznic in izjemno nizke obrestne mere so stalnica po celotnem razvitem svetu. Kot pravilno ugotavljate, se pričakuje podobne ukrepe tudi v prihodnje. Posledice teh ukrepov bi lahko vodile v nekoliko povišano inflacijo, čeprav se ta scenarij ne bo nujno uresničil. Verjetnost hiperinflacije je po našem mnenju izjemno nizka, medtem ko se nekoliko povišana inflacija zdi realna možnost. Občasna namigovanja centralnih bankirjev kažejo na to, da bi centralne banke lahko dopustile nekajletno inflacijo, ki bi bila višja od ciljne inflacije, ki znaša približno 2 % letno. Omenjeni scenarij se zdi najbolj verjeten, zato smo v družbi NLB Skladi precej bolj naklonjeni delnicam, kot pa obveznicam.«

Aleš Lokar, Generali Investments. Upravlja Generali Galileo in Generali Rastko Evropa.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja Generali Investments: »Res je, zdi se, da zelo nizke obrestne mer in poceni denar postajata stalnica. Po ekonomski logiki bi morala biti posledica inflacija, inflacijo pa zaenkrat več ali manj vidimo samo v naložbenih kategorijah (nepremičnine, kapitalski trgi), saj ljudje ta denar prihranijo in ga investirajo. Na drugi strani to pomeni, da ti ukrepi in z njimi povezan poceni denar, le v majhni meri pridejo do srednjega in predvsem spodnjega razreda, ki bi to prelili v porabo in s tem spodbudili inflacijo. Ker je prihodnost ob vseh dejavnikih zelo negotova, je po naši oceni najboljši odgovor na te izzive razpršitev. Misliti, da vemo, kaj bo prinesla prihodnost, in da poznamo naložbeni odgovor na te izzive, je neodgovorno do svojih prihrankov in zelo prevzetno.«

V primeru dodatnih vprašanj pišite na miha.todurov@vzajemci.com

Priporoči članek prijatelju