DZUBOX: Slovenske delnice so primerne za vsak dolgoročen portfelj

DZUBOX: Slovenske delnice so primerne za vsak dolgoročen portfelj

Ni skrivnost, da nam je Slovenija z vidika investiranja ena prvih izbir. Gre za dokaj stabilno gospodarstvo, katerega nerazvitost borznega trga predstavlja prednost za vlagatelje. Je tudi ena od redkih borz, katerih dividendna donosnost ostaja na zelo visoki ravni.

Preberite tudi: DZUBOX: Imajo tehnološke delnice še prostor za rast?

Naš največji borzni dragulj Krka je letos vlagateljem izplačala 4,25 evra na delnico, kar je za tretjino več kot lani in v primerjavi s takratno borzno ceno predstavlja okoli 5-odstotno dividendno donosnost. Največje slovensko telekomunikacijsko podjetje Telekom Slovenije je vlagateljem letos izplačalo 3,5 evra dividende na delnico, kar ob takratni borzni ceni pomeni okoli 7-odstotno dividendno donosnost. Cinkarna Celje, ena od rekorderk po višini dividend v preteklih letih, je vlagateljem letos izplačala 17 evrov bruto na delnico; dividendna donosnost tako znaša dobrih 10 odstotkov. Zavarovalnica Triglav, Sava Re ter Nova Ljubljanska banka dividend za letos ne bodo izplačali, saj jim to prepovedujejo odredba Agencije za zavarovalni nadzor in Banke Slovenije zaradi dogajanja okoli COVID-19. Indeks Ljubljanske borze SBI TOP sicer v zadnjem mesecu ni beležil vidnih premikov, se pa počasi oblikuje teren za prihodnjo rast posameznih podjetij.

Navadili smo se tudi že na dejstvo, da je naša borza postala ena izmed stabilnejših v regiji. Kot je razvidno iz spodnjega zemljevida, ki smo ga ustvarili na podlagi mnenja 7 analitikov, je Slovenija regija, ki ji analitiki pripisujejo največ potenciala.

 

Vprašanje, ki smo ga postavili upravljavcem skladov: Kaj menite o Ljubljanski borzi oz. privlačnosti slovenskih delnic?

Izidor Jerman, direktor sektorja upravljana premoženja, Triglav Skladi d.o.o.: »Z vidika vrednotenja so slovenske delnice že kar nekaj časa poceni. Prinašajo tudi visoke dividendne donose in kot take so primerne za vsak dolgoročen portfelj v nekem ustreznem deležu. Nikakor pa celotnega portfelja ni priporočljivo imeti v slovenskih delnicah, saj je nabor premajhen, v kriznih časih pa je zelo pomembna tudi likvidnost, ki je takrat praviloma zelo nizka.«

Rok Potočnik, upravitelj premoženja NLB Skladi: »Zagotovo so slovenske naložbe vrednotene dokaj nizko, sploh če jih primerjamo z vrednotenji na preostalih razvitih trgih. Nekatere nudijo tudi lepe dividendne donosnosti. Velja pa opozoriti, da so nižja vrednotenja delno tudi posledica nizke likvidnosti in pomanjkanja tujih investitorjev. Zaradi izvozne usmerjenosti Slovenije so slovenska podjetja precej odvisna od dogajanja na evropskih in svetovnih tržiščih. Tudi upad BDP-ja v Sloveniji bo podoben kot drugje po EU. Kot vedno svetujemo dobro razpršitev premoženja, tako da naj naložbe v slovenske družbe ne predstavljajo glavnega dela premoženja.«

Aleš Grbič, upravljalec – analitik družbe SAVA Infond: »Slovenske delnice zadnjih 10 let večinoma kotirajo z občutnim diskontom glede na razvite evropske trge. Razlog je v nižji likvidnosti trga ter relativni majhnosti podjetij. Zato niso zanimive za večino tujih institucionalnih vlagateljev. Svetla izjema je Krka, ki je v času krize izkoristila svoj potencial z rekordnimi prihodki in dobičkom, katerih rast verjetno ne bo več tako izrazita kot sedaj.«

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja Generali Investments: »Vse slovenske delnice delujejo v starih panogah, zato delijo usodo podobnih podjetij iz preostanka Evrope. Vrednotenja ostajajo nizka in v luči nizkih obrestnih mer na bankah privlačna, a katalizatorja za rast, razen izboljšanja poslovanja, v bližnji prihodnosti ne vidimo. Zato naj bodo slovenske delnice del portfelja, ki predstavlja razpršitev, ne morejo pa biti glavna utež v portfelju.«

V primeru vprašanj pišite na miha.todurov@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju