DZUBOX: Veselici na borzah ni videti konca

DZUBOX: Veselici na borzah ni videti konca

Borzni trgi so se po spomladanskem šoku zelo hitro pobrali in danes se že pogovarjamo o novih rekordih na borzah. Slovenske upravljavce premoženja smo povprašali za njihovo mnenje glede trenutnega dogajanja in pričakovanj v prihodnje.

Pred pol leta si kaj takšnega ne bi mogli predstavljati, a je dokaz, da če bo potrebno bodo centralne banke uporabile metode, ki jih do sedaj še niso.

Torkovo trgovanje na ameriških borzah so zaznamovali rekordi, saj je splošni indeks S&P 500, ki ga upravljavci premoženja največkrat uporabljajo kot primerjalni indeks, dosegel novo rekordno vrednost. Indeks je trgovanje zaključil pri 3.389,78 točkah in se sedaj nahaja več kot 50 odstotkov nad najnižjo marčevsko vrednostjo. Zdi se, kot da krize letos ni bilo, vlagatelji so zadovoljni in vedno več ljudi posega po nakupih delnic, saj v drugih tipih naložb, še posebej v bančnih depozitih, ne morejo ustvariti donosnosti, s katero bi bili zadovoljni.

Slika: Aleš Grbič, SAVA Infond, dobitnik nagrade za najboljšega upravljavca skladov v 5-letnem obdobju v Sloveniji

Vzrok za nizko donosnost drugih tipov naložb gre iskati tudi v ukrepih centralnih bank, ki so letos morale dokazati, da so pripravljene storiti vse za spodbujanje nacionalnih gospodarstev. »Vlade vodilnih svetovnih držav se zavedajo, da morajo narediti vse, da zagotovijo finančno stabilnost. Tako centralne banke od meseca maja letos kupujejo podjetniške obveznice podjetij v privatni lasti, enako je z imetniki le-teh. Pred pol leta si kaj takšnega ne bi mogli predstavljati, a je dokaz, da če bo potrebno bodo centralne banke uporabile metode, ki jih do sedaj še niso (nakupi delnic; BoJ že kupuje določene delniške ETF-e),« dogodke komentira Aleš Grbič iz SAVA Infond, ki je letos prejel nagrado za najboljšega upravljavca skladov v 5-letnem obdobju.

»Koliko časa lahko traja veselica, je vprašanje za milijon dolarjev«

Kaj je botrovalo tako hitremu odboju trgov in kakšna je verjetnost ponovnega šoka? »Hiter odboj na borzah je posledica več dejavnikov. Eden pomembnejših je zagotovo močan in hiter odziv centralnih bank in vlad širom sveta. V primerjavi s svetovno globalno krizo leta 2008 so bili ukrepi sprejeti bistveno hitreje, poleg tega je bil tudi obseg le-teh bistveno večji kot pred dobrim desetletjem,« pravi Rok Potočnik, upravljavec NLB Skladi. »Pospešek borzam je dala tudi nižja smrtonosnost virusa, kot je izgledalo na začetku pandemije. Poleg tega v javnost prihajajo bolj ali manj pozitivne novice o razvoju cepiva za covid-19. Tudi države so se okrepile z ventilatorji in drugo medicinsko opremo, potrebno za zdravljenje virusa,« je še dodal. S tem, da je visoka likvidnost eden od glavnih vzrokov za nadaljevanje rasti, se strinja tudi Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja pri Generali Investments. Lokar upravlja najstarejši slovenski vzajemni sklad KD Galileo in tudi sklad KD Rastko. S tem Aleš skrbi za okoli 150 milijonov evrov sredstev vlagateljev v Sloveniji. »Trgi so se presenetljivo hitro močno pobrali. Gospodarska in politična situacija se danes zdita precej bolj zakomplicirani kot pred šestimi meseci in pandemija se še naprej širi, a 20 trilijonov svežega denarja in stimulativnih ukrepov, ki so jih od začetka pandemije ustvarile centralne banke in vlade, je tako velik kup denarja, da podpira kapitalske trge. Koliko časa lahko traja ta veselica, je vprašanje za milijon dolarjev, a zdi se, da dokler bo takšna podpora, bo trg težko zašel v slepo ulico,« je dejal za Vzajemci.com. Vseeno pa Lokar svari pred morebitno previsoko samozavestjo vlagateljev: »V primeru, da pride do presenečenja, do nečesa, kar trg ni predvidel, pa je korekcija lahko tako hitra in globoka kot marca letos.«

Izidor Jerman, Triglav skladi: »Glede na objavljene poslovne rezultate in pričakovanja do konca leta ter hkratne spremembe potrošniških navad, ki so se oz. se še bodo iz začasnega spremenile v permanentne, je razumljivo, da je pretežno tehnološki indeks Nasdaq dosegel nove in nove rekordne nivoje. 

Eden glavnih razlogov za tako hiter in močan odboj delniških trgov je tudi v pričakovanjih vlagateljev, pa meni Izidor Jerman, direktor sektorja upravljana premoženja pri Triglav Skladi. »Osnovni scenarij je bil, da bodo države za mesec ali dva omejile, gospodarsko aktivnost in da se bodo razmere po ponovnem zagonu dokaj hitro stabilizirale. V času ko se je kriza začela so bila pričakovanja o padcu BDP tudi za 30 in več odstotkov. Posledično se je pričakovalo, da bodo tudi podjetja v prvem polletju utrpela znižanje aktivnosti na ravni padca BDP. Na podlagi teh predpostavk smo bili priča padcu vrednosti delnic v višini med 30 in 40 odstotkov,« je Jerman opisal marčevsko dogajanje na trgih.

Rezultati za drugo četrtletje so optimizmu dali legitimnost

»V aprilu so podjetja začela objavljati poslovne rezultate za prvo četrtletje, ki je bilo vsaj za mesec marec že zaznamovano s posledicami virusa in tako smo vlagatelji že lahko dobili prve občutke o možnih posledicah virusa. Rezultati tehnoloških podjetij in podjetij, ki se pretežno ukvarjajo z internetno prodajo so po večini objavila rezultate, ki so bili krepko nad pričakovanji. Na drugi strani spektra so pa sektorji kot so finance, energija, potrošne dobrine, surovine in industrija objavlja rezultate, ki so bili slabi a večinoma še vedno nad pričakovanji. Sledilo je obdobje, ko so države počasi začele normalizirati stanje po delnem zaprtju in prvi makroekonomski podatki so kazali, da kriza vseeno ni bila tako huda, kot se je pričakovalo. Optimizem se je začel povečevati, pozitivne novice o potencialnih cepivih so se vrstile ena za drugo, kar je povečalo pozitiven sentiment med vlagatelji, ki smo se že začeli ozirati v leto 2021. Sočasno so raziskave in meritve »s terena« pokazale, da so se internetni nakupi močno povečali v primerjavi s preteklim letom, kar je dalo dodaten zagon tehnološkim podjetjem. Analitiki so eden za drugim začeli višati ciljne cene omenjenim podjetjem kar je trg akceptiral in ustrezno zmerno reagiral, kar se je odražalo na rasti cen v tehnološko internetnemu sektorju,« pravi Izidor Jerman. »Rezultati za drugo četrtletje so optimizmu dali legitimnost, saj so ravno ta podjetja dosegla rast prodaje in dobička v višini 10 in več odstotkov. Sočasno so tudi drugi sektorji objavljali optimistične rezultate, kar je na podlagi pozitivnih makroekonomskih podatkov rezultiralo, da so delniški indeksi skoraj prišli na februarske nivoje, ko še ni bilo resnih groženj o pandemiji virusa Covid-19,« še dodaja.

Jerman tudi meni, da bi lahko do podobnih padcev, kot smo jim bili letos priča, prišlo le ob ponovni uvedbi stroge karantene, kar pa ocenjuje za malo verjetno. »Edini scenarij, da ponovno doživimo padce podobnim iz prvega četrtletja je, da večina držav ponovno uvede stroge karantene, kar bi ponovno ustavilo gospodarsko aktivnost. Verjetnost za to je izjemno majhna in skoraj nepredstavljiva. Večja verjetnost je, da v kolikor se uporaba cepiva zavleče v naslednje leto, da bodo države ponovni izbruh virusa poskušale krotiti selektivno in lokalno s podobnimi ukrepi kot smo jim priča preko poletja. «

Priložnost: »Najbolj primerna so najmanj zadolžena podjetja«

Upravljavce premoženja smo tudi vprašali kje trenutno vidijo najboljše naložbene priložnosti. Enotno vsem je le-to, da se izogibajo kratkoročnim špekulacijam. »Sektorja financ in energije prinašata največ neznank. Izrazito visoko nihajnost lahko pričakujemo tudi v sektorju surovin. Vsi omenjeni sektorji so ciklični, zato so nihanja cen delnic iz teh sektorjev tako visoka. Najvišja vrednotenja so v sektorju informacijske tehnologije, kjer so pričakovane rasti prodaje in dobičkov krepko nad 10 odstotkov,« odgovarja Aleš Grbič.

Slika: Povprečna ocena posamezne regije po mnenju 7 slovenskih analitikov

»Mi naše portfelje upravljamo v luči dolgoročnega horizonta. To pomeni, da naložbe niso izbrane na podlagi špekulacij. Glede na razvoj dogodkov v zadnjih mesecih smo mnenja, da imajo sektorji in podjetja, ki so ustrezno prilagojena na spletno poslovanje, ki so aktivna na okoljskem področju in ki se na splošno vedejo družbeno odgovorno, dolgoročno več možnosti za uspeh,« je svoj pogled predstavil Izidor Jerman. »Kljub temu pa aktivno spremljamo razvoj dogodkov, tako makroekonomsko kot politično in se temu ustrezno odzovemo s portfeljskimi prilagoditvami. Na kratko pomeni, da kljub dolgoročnemu investicijskemu horizontu iščemo ustrezne momente,« je še opisal trenutno strategijo. »Zato ne izključujemo možnosti, da bodo v primeru registracije cepiva vsaj na kratek rok priložnosti izven tehnološko internetnega sektorja. Tu vidimo potencialno priložnost v sektorjih kot so finance, turizem, avtomobilska industrija, klasična industrija in surovine, da bi ob pozitivnih razpletih v določnem trenutku lahko predstavljala naložbeno priložnost,« je kot zanimivost dodal Jerman.

Nekoliko več priložnosti na razvitih evropskih trgih in v državah v razvoju pa vidijo pri Generali Investments. »Naš naložbeni horizont je precej širok, zato naložbene priložnosti vseskozi iščemo globalno in med vsemi naložbenimi razredi. Trenutno obvezniški trgi ponujajo le malo zanimivih naložb, določene predvsem IT delnice pa se nam zdijo zelo drage. Med regijami vidimo nekoliko več priložnosti v Evropi, pa tudi trgi v razvoju so nekoliko bolj privlačni kot pred meseci,« pravi Aleš Lokar.

Pridobite strokovni nasvet

Drži, priložnosti na trgih je precej. Vendar s temi priložnosti se poveča tudi tveganje in v kolikor se boste na trge podali v samostojni izvedbi brez zadostne količine znanja, se vam lahko to maščuje. Zato pred investicijo izkoristite možnost posveta z našimi strokovnjaki, ki vam bodo pomagali pristopiti do za vas najboljših ponudnikov in ustrezno razpršiti vaše naložbe.

Strokovnjak Vzajemcev vam bo pomagal pri ustrezni razpršitvi sredstev, svetoval pri ostalih finančnih zadevah in odgovoril na vsa vaša vprašanja, povezana z naložbami in osebnimi financami. Naročite se na posvet!

V primeru dodatnih vprašanj pa pišite na miha.todurov@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju