Leto alternativnih skladov: Nizka vrednotenja ob velikih priložnostih

Leto alternativnih skladov: Nizka vrednotenja ob velikih priložnostih

Nizka vrednotenja in zaprt sistem bosta letos ponudila obilo priložnosti tako za investitorje v alternativne sklade kot tudi za podjetja znotraj njihovih portfeljev.

Ste vedeli, da velika večina največjih svetovnih podjetij, kot so Alphabet, Facebook, Instagram, Apple itd., ne bi preživela brez zasebnega kapitala? Ravno na današnji dan pred 21 leti je Google, ki je bil ustanovljen leta 1998, doživel prelomnico v svojem delovanju, saj je prejel 25 milijonov evrov sredstev za razvoj s strani investicijskih družb Sequoia Capital in Kleiner Perkins. Danes podjetje zaposluje približno 120 tisoč ljudi po celem svetu.

Ste vedeli, da največja podjetja, ki krojijo naš vsakdan, ne bi preživela brez alternativnih skladov?

Ob izrazu »alternativni sklad« ste številni skomignili z rameni, spet drugi jih poznate in jim niste naklonjeni, nekaterim pa se je na obrazu zarisal nasmešek, ki izraža zadovoljstvo. Ne glede na različne poglede, vloge alternativnih skladov ne smemo zanemariti, saj je ta že sedaj tako močna, da predstavlja pomemben člen verige pri razvoju mladih podjetij in pripravi le-teh za nastop na globalnem trgu.

Vedno pogosteje se srečujemo s primeri, ko investitorji iščejo naložbe, pri katerih želijo pustiti svoj pečat, pomagati podjetju, ustvariti nova delovna mesta in pri tem še zaslužiti. Enako je deloval svet v začetkih investiranja v delniške naložbe, saj se je denar prelil lastnikom, ki so ga porabili za razvoj podjetja. Z razvojem tehnologije in dostopnostjo investicij pa se je prvotni namen naložbenja izgubil. Ko danes kupite delnico podjetja na organiziranem trgu, to pomeni, da pričakujete ugoden razvoj podjetja. Tisti, ki so odgovorni za ta razvoj, od tega nimajo nič.

Pri alternativnih skladih pa se upravljavci postavijo ne samo v vlogo nekoga, ki financira razvoj, postavijo se v vlogo mentorja, ki odpira vrata in tudi skrbi za razvoj podjetja. Če morajo lastniki podjetja, katerega delnice kotirajo na borzi, skrbeti za lepe četrtletne rezultate, lastniki zasebnega podjetja več resursov namenijo dolgoročnemu razvoju podjetja.

Kriza ponudila priložnost za optimizacijo

Letošnja kriza ni prizanesla nikomur – velika večina ljudi in podjetij je čutila (in še čuti) posledice, ki jih je imelo dogajanje okoli nove koronavirusne bolezni COVID-19. Posledično so bila na udaru tudi podjetja znotraj portfeljev alternativnih skladov. Največji pospeševalnik za mala podjetja Station F je opravil raziskavo med 120 alternativnimi skladi o vplivih, ki ga bo dogajanje imelo na start-up podjetja, ki jih imajo v lasti. Raziskava je posledično zajela okoli 1.000 različnih podjetij. Izsledki kažejo, da je bil vpliv opazen pri kar 91 odstotkov vseh podjetij. Kot kaže pa je bila zadnja kriza le priložnost, ki so jo številna podjetja izkoristila, saj je dobra polovica podjetij prilagodila svoj način nastopa na mednarodnem trgu. Številna podjetja pa so prilagodila poslovni model za nastop tudi v drugih segmentih trga. Le vsako peto podjetje ni prilagodilo svojega poslovanja. Večina je poskrbela za rez stroškov, kar bo dolgoročno pustilo več manevrskega prostora za napredek.

Propada podjetij se ne pričakuje, saj je kar 94 odstotkov vseh odgovorilo, da bodo krizo preživeli. Skoraj polovica je od začetka marca do danes že zaposlila nove delavce, kar 78 odstotkov anketiranih pa pravi, da se bo število njihovih zaposlenih do konca leta še povečalo.

Nizka vrednotenja ob visokem potencialu

Kot kažejo podatki, so številna mala podjetja v roku dveh mesecev storila to, kar bi bila prisiljena storiti v obdobju nekaj let, kar je pozitivno. Negativno za lastnike je vrednotenje, ki je zaradi krize občutno nižje. Po drugi strani pa je to dobra vstopna točka za vse nove vlagatelje, saj bodo v lastništvo teh podjetij vstopili po precej nižjih vrednostih, kot bi sicer v času ekspanzije.

V okolju, ko je likvidnost zaradi ukrepov vlad in centralnih bank na rekordni ravni, to pomeni izredno svetlo prihodnost za alternativne sklade. Kljub temu je 40 odstotkov vseh start-upov v posledici dogajanja zamaknilo predvidene kroge zbiranja svežega denarja.

Vedno večja vloga alternativnih skladov v razvoju gospodarstev se kaže tudi pri zakonodaji, saj smo praktično vsako leto priča novim predpisom, ki skrbijo tudi za regulatorni napredek tega naložbenega tipa. Še ne tako dolgo nazaj smo bili, na primer, priča pomembni spremembi v ZDA, kjer so pokojninski skladi dobili zeleno luč za povečanje izpostavljenosti do alternativnih skladov.

Ko torej naslednjič slišite besedno zvezo »alternativni sklad«, tega ne zanemarite prehitro in pozorno prisluhnite!

Myhajlo Todurov je član Naložbenega odbora upravljavca alternativnih investicijskih skladov JonatanMars d.o.o. Podjetja v portfelju sklada v upravljanju družbe neposredno in posredno zaposlujejo 31 ljudi.

V kolikor vas zanima več informacij, pišite na miha.todurov@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju