Kot se je pred časom glede predelovanja odpadkov pisalo: "Zlato je gnoj in gnoj je zlato", bi lahko podobno povezavo danes potegnili med posameznimi naložbenimi tipi, kjer v ospredje prihajajo zlasti naložbe s fiksnim donosom.
Pri naložbah s fiksnim donosom skoraj vedno govorimo o oblikah dolžniškega kapitala oziroma ʺposojilaʺ (posojila, obveznice, depoziti), s katerimi si podjetja in države financirajo razvoj in posamezne večje projekte.
Recimo, da posamezno podjetje izda obveznico z letno obrestno mero 5 odstotkov in vrednostjo ene obveznice 1.000 evrov z ročnostjo 2 leti. V praksi to pomeni, da boste v vnaprej določenem obdobju ob vnaprej določenem datumu dobili povrnjeno glavnico, obresti pa se izplačujejo letno, polletno ali pa ob zapadlosti. Vse je odvisno od vnaprej opredeljenih pogojev. V tem primeru bi za vsakega investiranega tisočaka v obdobju 2 let prejeli 100 evrov oz. 10 odstotkov obresti.
Takšne in podobne naložbe s fiksnim donosom so še posebej priporočljive za vlagatelje, ki več poudarka dajo na varnost in ne iščejo nadpovprečnih donosov ob višji stopnji tveganja. Delež sredstev, investiranih v naložbe s fiksnim donosom, je odvisen od potreb vlagatelja in njegove nagnjenosti k sprejetju tveganja. V primeru vlagateljev, ki iščejo »popolno« varnost, lahko ta znaša najmanj 50 odstotkov vseh naložb.
Leto 2020 - leto naložb s fiksnim donosom
Že nekaj let poudarjamo pomen tovrstnih naložb in kot kaže, bo leto 2020 pri tem prelomno. Dogajanje na trgih je vlagateljem pokazalo pomen prave razpršitve in poudarilo vrednost naložb s fiksnim donosom, saj so ravno vlagatelji, ki upoštevajo načelo alokacije, tisti, ki lahko v turbulentnih časih mirno spijo.
Trgi so v roku treh tednov izgubili več kot tretjino svoje vrednosti, zato so vlagatelji pričeli s paničnimi prodajami. Ne samo, da so izgubili del prihrankov, tudi sprijaznili so se z izgubo ter posledično izničili priložnost izgubo obrniti v dobiček, ko se bodo trgi začeli obračati. Znova se je pokazalo, da ljudje mislijo, da lahko sprejmejo višjo stopnjo tveganja, kot so jo v resnici sposobni tolerirati. To je ravno tisto, čemur so se izognili vlagatelji v naložbe s fiksnim donosom. Včasih je veljalo, da so depoziti alfa in omega fiksnih donosov, saj ste prejeli v povprečju okoli 3 odstotke letno za posojena sredstva. Danes, sploh z upoštevanjem najnovejših ukrepov ECB, boste lahko veseli, če boste po stroških držanja denarja na banki imeli še celotno glavnico.
Alfa in omega današnjega časa postajajo podjetniške obveznice izdajateljev z dobro bonitetno oceno, saj še vedno prinašajo tudi npr. 5 in več-odstotno letno donosnost ob podobnih pogojih, kot so jih pred časom imeli depoziti na bankah.
V kolikor ste se znašli med tistimi, ki so ugotovili, da delniške naložbe za vas niso primerne, in ne želite, da vaša sredstva izgubljajo kupno moč na transakcijskem računu, potem obstaja visoka verjetnost, da bi bile zgoraj opisane naložbe za vas več kot primerne.
