Finančni trgi imajo poseben smisel za humor

Finančni trgi imajo poseben smisel za humor

Moje mnenje je, da je za delniške trge nekoliko bolj verjeten pozitivni zaključek leta.

Delniški trgi v letošnjem letu zaenkrat uspešno kljubujejo pred poplavo negativnih in depresivnih novic iz sveta politike in gospodarstva. Vlagatelji na finančnih trgih pa zaradi istih novic ostajajo izrazito nerazpoloženi za tveganje in so zelo defenzivno pozicionirani v svojih naložbenih portfeljih.

Finančni trgi imajo svojevrsten smisel za humor, saj ne prizanašajo niti najbolj vplivnim, najbolje informiranim in najpametnejšim igralcem na parketu. Bivša guvernerka ameriškega Feda Janet Yellen je, na primer, še lani aprila govorila, da bo »moral Fed ukrepati, da se gospodarstvo ne bo pregrelo«, Bill Gross, nekdanji »obvezniški kralj« pa je pred leti za nemške državne obveznice trdil, da so »prodajna priložnost, ki se ponudi enkrat v življenju.«

Ne pozabimo, da je Fed lani ob tem času napovedoval, da bo njihova kratkoročna referenčna obrestna mera Fed Funds konec leta 2020 znašala 3,375 odstotka, prejšnji mesec pa so to projekcijo pomaknili na 1,875 %, kar je mimogrede toliko, kot znaša aktualna vrednost ključne kratkoročne obrestne mere. Po drugi strani so tržna pričakovanja do konca leta 2020 postavljena še bistveno nižje, in sicer na 1,15 odstotka. To pomeni, da so v projekciji predvidena še vsaj tri znižanja referenčne obrestne mere. Skratka, še en dober opomin vsem investitorjem, ki še vedno živijo v iluziji, da lahko napovedujejo, kaj se bo dogajalo na finančnih trgih v naslednjih letih.

Bik na svetovnih borzah medtem že več kot deset let pleza čez pregovorni zid skrbi. Zame je najbolj presenetljivo, da delniški trgi vsaj za zdaj niti ne kažejo posebnih znakov šibkosti. Kako naj si sicer razložimo dejstvo, da se delniški indeksi ob pešanju gospodarske rasti, neprijetni recesiji v industrijskem sektorju, krčenju obsega svetovne trgovine, stagnaciji dobičkov delniških družb in negativnem sentimentu med vlagatelji, še vedno nahajajo manj kot pet odstotkov pod rekordnimi vrednostmi? Svetovne delnice sicer v zadnjih šestih mesecih nihajo znotraj relativno ozkega trgovalnega območja, slabe štiri odstotke nad in pod aktualnimi tečaji. Ta »nikogaršnja zemlja« deluje kot nekakšna tamponska cona med borznimi medvedi in biki že vse od začetka leta 2018, z vmesno razprodajo in silovitim odbojem v obliki črke V med lanskim oktobrom in letošnjim februarjem.

V tem trenutku nas najbolj zanima, kako verjetno je, da bodo delnice do konca leta odločilno prebile to pomembno trgovalno območje v smeri navzgor ali navzdol? Vse oči bodo uprte v ameriški Fed, ki resnici na ljubo deluje precej zmedeno in neodločno. Finančni analitik Charlie Billelo je zadel v bistvo problema s svojim komentarjem, da guverner Powell na vsakem zasedanju Feda znižuje obrestne mere, hkrati pa zanika, da gre za nov cikel zniževanja obrestnih mer, govori o povečanju Fedove aktive, istočasno pa zanika, da gre za nov val kvantitativnega sproščanja (QE4).

Moje mnenje je, da je za delniške trge nekoliko bolj verjeten pozitivni zaključek leta, in sicer zaradi stabilizacije razmer v proizvodnem sektorju, možnosti trgovinskega premirja, pozitivnih sezonskih trendov, predvsem pa, ker pričakujem radikalen zasuk ameriškega Feda k bistveno bolj ekspanzivni monetarni politiki z zavezo po nadaljevanju zniževanja obrestnih mer in novim programom kvantitativnega sproščanja (QE4).

Damjan Kovačič je upravljavec - analitik pri Sava Infond.

Priporoči članek prijatelju