Drugo mnenje: Zgodovina vzajemnih skladov

Drugo mnenje: Zgodovina vzajemnih skladov

Kako dolgo so svetu že poznani vzajemni skladi?

Odgovarja Myhajlo Todurov, miha.todurov@vzajemci.com

V razvitih državah vzajemni skladi niso nič novega - omemba prvega vzajemnega sklada sega v leto 1774 na Nizozemskem. Najstarejši še aktivni vzajemni sklad (MFS Massachusetts Investors) je letos dopolnil 85 let. Čeprav je bil do leta 1928 dostopen samo izbranim vlagateljem je MFS Investment Management predstavil način, kako lahko vlagatelji združijo svoja sredstva z namenom ustvarjanja dobička. Ideja je temeljila na tem, da bi na ta način ponudili malim vlagateljem dostop do večjega števila delnic in upravljavcev, ki so bili sicer za njih predragi.

Ustanovitev sklada MFS Massachusetts Investors velja za začetek moderne dobe vzajemnih skladov. Do leta 1929 je na trgu obstajalo 19 odprtih vzajemnih skladov ter skoraj 700 zaprtih skladov. Kriza leta 1929 je stvari obrnila v prid odprtim skladov, saj so uspeli preživeti Veliko depresijo, med tem ko so zaprti skladi večinoma propadli. Do take prednosti so prišli ravno zaradi svoje odprte narave, saj so vlagatelji lahko prosto vstopali in izstopali iz naložbe. Vse skupaj je posledično vplivalo na vzpostavitev regulative in nadzornika z namenom zaščite malih vlagateljev, industrija pa je doživela razcvet. Do začetka 50-ih let prejšnjega stoletja je obstajalo že več kot 100 skladov, kapitalski trgi pa so dosegali nove rekorde, kar je priljubljenost skladov v očeh vlagateljev le še povečalo.

Za pomemben mejnik velja izpostaviti tudi leto 1971, ko sta William Fouse in John McQuown iz Wells Fargo ustanovila prvi indeksni sklad. Na tem konceptu je legendarni John Bogle zgradil Vanguard Group, velikana v svetu vzajemnih skladov, znanega po indeksnih skladih z izjemno nizkimi stroški. Dogajanje je v industriji skladov imelo podoben učinek, kot ga je imela industrijska revolucija na svetovno gospodarstvo. V kombinaciji z robustno rastjo svetovnih borz so upravljavci skladov postali superzvezdniki, koncept velikih skladov z vedno nižjimi stroški pa se še naprej razvija, vpliv pa se danes kaže predvsem v številu vzajemnih skladov.

Po stabilnem naraščanju v zadnjih dveh desetletjih se je število klasičnih vzajemnih skladov v zadnjih nekaj letih znižalo. Družbe za upravljanje ustanavljajo vedno manj skladov, obstoječe pa likvidirajo hitreje kot prej. Dogajanje je pozitivno za industrijo, saj se bodo manjši (in dražji) skladi postopoma umaknili s trga in bodo vlagateljem ostali na voljo boljši in cenejši skladi. Danes obstaja na svetu približno 2,5 odstotka manj vzajemnih skladov, kot jih je bilo konec leta 2015. Od začetka leta 2016 je bilo na novo ustanovljenih 954 skladov, likvidiranih pa 1.161 skladov. Skupaj jih torej danes obstaja 217 manj. Čeprav se ne sliši veliko, je podatek pomemben še toliko bolj, če v obzir vzamemo dejstvo, da je število skladov od leta 1999 do konca leta 2015 naraslo s 4.919 na 8.138.

Slovenska industrija vzajemnih skladov je v svetovnem merilu zelo mlada. Kljub temu je v dobrih dveh desetletjih obstoja doživela veliko – od raznih afer in ene največjih finančnih kriz, do največje rasti delniških trgov v zgodovini. Od ustanovitve prvega vzajemnega sklada v Sloveniji je minilo že 27 let. Prvo leto povprečnih negativnih donosov so slovenski vzajemni skladi zabeležili šele v letu 2008, po sedemnajstih letih delovanja.

Če vse skupaj povzamem, skladi so svetu znani že dalj časa. Od začetka obstoja do danes so doživeli radikalne spremembe, krize, izboljšave in proces se ne upočasnjuje. Skladi so izjemno učinkovita in lahko dostopna opcija za male vlagatelje, da investirajo v razvoj podjetij in že z nizkimi vložki dosežejo razpršitev, katere sicer v lastni izvedbi ne bi uspeli. Vsekakor pa je k tem treba pristopati premišljeno in z vnaprej znanim ciljem.

Vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete na elektronski naslov svetkapitala@vzajemci.com. Odgovor strokovnjakov Vzajemci Skupine boste prejeli v treh delovnih dneh preko elektronske pošte.

Priporoči članek prijatelju