Potrjen prvi slovenski bančni IPO po NKBM. Bo uspel?

Potrjen prvi slovenski bančni IPO po NKBM. Bo uspel?

Znova smo priča privatizacijski zgodbi v Sloveniji. Privatizacija 3.0, kot bi jo lahko poimenovali, se začenja na drugačen način, kot smo tega bili vajeni v preteklosti. Ne gre za seznam več podjetij za prodajo, ampak le za enega, ki spada med »najbolj znano slovensko srebrnino«, od katere je bilo v preteklih 10 letih več stroškov za vzdrževanje kot pa koristi.

Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) je podal soglasje k razponu cene za delnico NLB-ja, je povedal predsednik nadzornikov Damjan Belič. Cenovni razpon za delnico je postavljen od 51,5 do 66 evrov, kar predstavlja od 68 do 88 odstotkov knjigovodske vrednosti. 

S tem bomo priča drugi prvi javni prodaji delnic (IPO) državne banke v Sloveniji. Navkljub temu, da se IPO NKBM ne drži ravno dober sloves, je le-ta kar nekaj časa veljala za zgodbo o uspehu. Slednje nenazadnje potrjuje tudi podatek, da je NKBM prejela nagrado družbe East Capital za najuspešnejšo prvo ponudbo delnic javnosti. Obrazložili so, da gre za največjo kadarkoli izpeljano prvo ponudbo delnic javnosti na borzi, saj je vpis delnic presegel razpoložljivo količino delnic za 5,4-krat. O izjemnosti projekta priča tudi cena delnice, ki je na dan začetka trgovanja na svoji vrednosti pridobila 36 odstotkov.

Kaj je privatizacija?

Privatizacija je proces prenosa lastništva podjetja iz javnega sektorja v zasebnega. Privatizacija državnih podjetij naj bi okrepila gospodarsko učinkovitost in konkurenčnost ter izboljšala splošno gospodarsko uspešnost države. Cilj procesa je boljša mikroekonomska učinkovitost ter spodbujanje gospodarske rasti, obenem pa nižanje javnega zadolževanja. Privatizacijo so poznali že v antični Grčiji, ko je vlada privatizirala skoraj vse, kar se je dalo privatizirati. Podobno je bilo tudi v Starem Rimu, ko so zasebna podjetja izvajala večino del, kot so na primer: pobiranje davkov, dobava opreme ter orožja za vojsko, gradnja in celo verska žrtvovanja. Privatizacijo so poznali tudi na Kitajskem med 'zlato dobo' dinastije Han. Verjeli so, da je najboljši vodja države ta, ki je za ljudi 'neviden'. Skozi proces privatizacije je v modernem času šlo zelo veliko svetovnih držav.

Kaj pomeni privatizacija podjetja?

Mikroekonomska teorija pravi, da je javno lastništvo neučinkovito, saj direktorji javnih podjetij zasledujejo cilje, ki so drugačni (politično motivirani) od tistih, ki si jih zastavijo direktorji zasebnih podjetij (ustvarjanje dobička). Ne samo, da so izkrivljeni cilji direktorjev, tudi proračunske omejitve so drugačne. Stečaj podjetja ni realna možnost pri javnih podjetjih, saj je v interesu centralne vlade, da jim priskoči na pomoč v primeru finančne stiske.

Privatizacija je proces, skozi katerega mora iti vsaka država, ki zasleduje dolgoročne cilje, in Slovenija ni izjema. Primeri iz tujine in tudi iz Slovenije kažejo na to, da so zasebna podjetja bolj dobičkonosna in ne zasledujejo 'politično motiviranih' ciljev.

Privatizacija se mora nadaljevati

Bi lahko privatizacija vsaj delno vrnila zaupanje tujih vlagateljev, ki so zaradi nasprotujočih si izjav in neizpolnjenih obljub glede privatizacije podjetij v zadnjem času več investicij namenili sosednjim državam kot pa slovenskemu gospodarstvu?

Spomnimo: prve napovedane privatizacije podjetij so bile skoraj v celoti blokirane s strani vlade. Druga privatizacijska pravljica, ki se je začela leta 2014, se je v manj kot enem letu spremenila v zgodbo, ki smo jo spremljali okoli leta 2007. Tako smo tudi v našem Naložbenem odboru budno spremljali dogajanje okoli Telekoma Slovenije, ki je bil steber slovenske privatizacijske zgodbe. In enako kot prejšnja "privatizacija" se je končala tudi nova, Privatizacija 2.0.

Tokratna zgodba, čeprav brez seznama podjetij za prodajo, je nekoliko drugačna. Gre za prodajo le enega podjetja. Vendar gre za podjetje, ki velja za enega izmed največjih "slovenskih draguljev", katerega so se oklepale vse dozdajšnje vlade. In to kljub temu, da so s tem celotnemu slovenskemu gospodarstvu in vsem davkoplačevalcem naredile le škodo. Nadaljevanje privatizacije je nujno za ohranitev vsaj nekaj kredibilnosti v očeh mednarodne investicijske javnosti. To bo pomenilo večjo naklonjenost tujih investitorjev vsem vrstam slovenskih naložb. Nadaljevati pa se mora tudi že zaradi izboljšanja učinkovitosti poslovanja privatiziranih podjetij.

Previdnost ni odveč, a cena bi lahko bila celo privlačna

Pri tokratni zgodbi, kljub temu da kaže, da ne more iti nič narobe, je še vedno treba biti previden. Predvsem iz razloga, ker je prodaja vedno v rokah politike, dogajanje zadnjih mesecev pa nas pri tem ne navdaja z optimizmom. Kot sem zapisal v prispevku z naslovom "Če ste vi tukaj, kdo potem vodi Venezuelo?": vlada bi morala govoriti v imenu ljudstva, a se obnaša, kot da govori v imenu ljudstva neke druge države. "Kot nekateri posamezniki izpostavljajo, 'kapitalistični prašiči' izkoriščajo malega človeka. Morda gre res za nek minimalen odstotek ljudi, ki to počnejo (saj ne, da je bilo v komunizmu drugače), samo na drugi strani se vladajoča elita istočasno postavi na mesto tega 'kapitalističnega prašiča' tako, da bo namesto minimalnega odstotka ljudi izkoriščala celoten trg (neposlušne pa obvezno nacionalizirala)," sem še dodal.

Če se opremo na trenutno stanje ter pričakovanja, je možnosti za prekinitev privatizacije malo. Tako ostaja na mestu vprašanje, ali je morda delnica NLB primerna za nakup? To bomo vedeli v petek po objavi prospekta, in takrat bomo lahko podali oceno. Nedvomno pa lahko v prihodnjem tednu pričakujete na to temo tako našo objavo kot tudi zbrana mnenja slovenskih analitikov, ki bodo predstavili svoj pogled na trenutno dogajanje.

V primeru dodatnih vprašanj pišite na miha.todurov@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju