Za nami sta precej stresna tedna na borznih trgih, saj smo znova bili priča korekciji na razvitih trgih. Dogajanje gre pripisati kombinaciji večih dejavnikov, od Brexita, do populističnih izjav v Italiji, do diplomatskega spora s Savdsko Arabijo in Kitajsko, zaključka poslovnega leta za investicijske sklade v ZDA ter zavedanju, da dobički podjetij v okolju višjih obrestnih mer ne morejo več rasti s tako stopnjo, kot smo bili tega vajeni v preteklih letih.
Kako se je vse skupaj začelo?
Robustna gospodarska rast v ZDA je spodbudila administracijo Trumpa k stopnjevanju trgovinskih sporov s Kitajsko, kar je okrepilo pritiske na gospodarstvo ter trge. Istočasno je ameriška centralna banka Federal Reserve septembra že osmič od decembra 2015 zvišala ključno obrestno mero in večina odločevalcev meni, da bi morali obrestno mero zvišati nad dolgoročno povprečje.
Obeti višjih tarif so že prizadela številna industrijska podjetja, saj so znižali napovedi dobičkov. Tudi pri potrošnji se je vse skupaj upočasnilo, saj se je ta pretekli mesec okrepila le za 0,1 odstotka, namesto 0,6 odstotka, kot so pričakovali analitiki. Tudi število prošenj za hipotekarna posojila je krepko upadlo, saj okolje višjih obrestnih mer le tega ne podpira.
Zadnji podatki kažejo, da je čas, ko so podjetja na račun nižjih obrestnih mer ter stabilnega stanja beležila vedno višje dobičke, že za nami. In s tem se je vsaj začasno ustavila ena izmed gonilnih sil, ki je cene delnic v zadnjih letih vlekla navzgor. Trenutno razočaranje vlagateljev v ZDA je sicer sentimentalna reakcija zaradi vsega prej naštetega, a bi lahko vsaj kratkoročno spodbudila premik večje višine sredstev v bolj varne naložbe.
Ne gre za obrat trenda, za nami je korekcija
Še najbolj na udaru so bila tehnološka podjetja, saj gre v večji meri za ameriška podjetja, ki so še posebej občutljiva na višanje obrestnih mer v ZDA. Ocenjujemo sicer, da ne gre za obrat trenda, ampak le korekcijo, saj so ključni kazalci še daleč od nivojev, pri katerih bi lahko začeli razpravljati o večjih sistemskih težavah. Menim, da gre le za prilagoditev pričakovanj investitorjev in da bodo tečaji po testiranju ključnih nivojev nadaljevali pot navzgor. Definitivno pa velja izpostaviti opozorilo, da morajo biti vlagatelji pri izbiri naložb veliko bolj selektivni, kot tudi pri izbiri samih sektorjev. Namreč v ZDA vidimo priložnosti predvsem v farmacevtskem ter finančnem sektorju, med tem ko bi se tehnološkega ter sektorja potrošnih dobrin rajši ognili. Med posameznimi trgi pa več priložnosti vidimo na trgih, ki so bili v zadnjem obdobju v medvedjem trendu ali v krizi in bi lahko rekli, da so preprodani. Tu bi izpostavil predvsem Turčijo in Rusijo.
Italija - sedenje na dveh stolih
Zanimivo zgodbo pa velja izpostaviti v Evropi - Italijo. Že cca 3 leta so ECB in italijanske banke skoraj edina kupca italijanskih državnih obveznic. Vlada, ki je prišla na oblast se tega zaveda ... kljub temu kritizirajo EU (kot celoto in njena pravila). Fiskalnih pravil se ne želijo držati in to neprestano poudarjajo. Dogajanje bi se že moralo precej bolje poznati na obvezniškem trgu, a tega ECB z nakupi, ki bodo potekali do konca letošnjega leta, še vedno drži nazaj. Pritisk bi se lahko sprostil takoj, ko bo centralna banka prenehala z nakupi. Tako bi ocenil, da imajo Italijani časa le še do konca leta, da dosežejo dogovor z EU glede fiskalnih pravil ali neke vrste podaljšanja programa odkupov. Ni pa dvoma, da na eni strani nasprotovanje EU ter pravilom in na drugi strani odvisnost od ECB, ne gresta skupaj. Na srečo imajo Italijani še vse niti v svojih rokah.
