Intervju z upravljavcem Infond Financials

Intervju z upravljavcem Infond Financials

Vzajemni sklad Infond Financials je delniški podsklad, ki sredstva vlagateljev investira v največjo storitveno panogo sveta, finance: banke, zavarovalnice, borze, sklade. Največji delež naložb predstavljajo ameriške finančne ustanove, katere bi praviloma morale pridobivati vrednost zaradi zaostrovanja monetarne politike ameriškega Fed. A zadnja korekcija je dogajanje precej razburkalo, saj se vrednost enote sklada v zadnjih 12 mesecih skoraj nič ni spremenila. Kaj je glavni razlog za ta rezultat

Infond Financials, delniški podsklad, je nastal marca 2018 s preoblikovanjem Perspektiva SpecialOpportunities Flexible, ki je v zadnjih dveh letih pretežno nalagal sredstva v delnice iz finančnega sektorja. V tem času je VEP sklada zrasla za več kot 20 %, kar je približno toliko, kot so v tem času pridobile globalne delniške naložbe, in nekaj odstotnih točk manj od donosa finančnega sektorja.

V letošnjem letu so globalne finančne delnice zaostale za donosi borznih indeksov, pri čemer je zanimivo, da so si ves zaostanek nabrale od sredine marca. V času februarske korekcije pa je bil njihov padec opazno nižji od drugih delnic. Posebej spodbuden znak, ki kaže na relativno trdoživost sektorja, vidim v tem, da so bili povprečni padci delnic evropskih bank februarja prvič v zadnjih 17 korekcijah tečajev nižji od padcev evropskih delnic.

Odgovarjal je Damjan Kovačič, upravljavec – analitik, KBM Infond, družba za upravljanje, d.o.o. – Skupina Nove KBM

Kako v skladu izbirate naložbe? Kaj je ključni kriterij za izbor?

Če citiram Warrena Buffetta, tudi sam veliko raje kupujem fantastične družbe po dobri ceni, kot pa dobre družbe po fantastični ceni.

Moja upravljavska filozofija za sektorski sklad, ki ga upravljam šele od začetka leta, izhaja iz pristopa »od zgoraj navzdol« ali Top Down. To pomeni, da me najprej zanima odgovor na vprašanje, v kateri fazi poslovnega cikla rasti se nahajamo. Temu ustrezno prilagodim izbor naložb iz sektorja, ali se torej želim bolj izpostaviti do cikličnih naložb z visoko beto, ali pa me zanimajo manj volatilne in defenzivne naložbe, ki bodo v obdobju padanja tečajev dosegle relativno boljše donose od finančnega primerjalnega indeksa MSCI World Financials.

Naslednji nivo odločanja je analitična ocena dolgoročnih konkurenčnih prednosti (economic moat) posamezne družbe, ali lahko ocenimo, kako verjetno je, da bo družba na dolgi rok dosegala višje presežne ekonomske donose od konkurence, in seveda kakšna je naša ocena poštene vrednosti v primerjavi s tržno ceno na borzi. Če citiram Warrena Buffetta, tudi sam veliko raje kupujem fantastične družbe po dobri ceni, kot pa dobre družbe po fantastični ceni.

Opaziti je, da ste se s portfeljem usmerili predvsem v delnice podjetij finančnega sektorja in ste v tem trenutku edini med slovenskimi upravitelji, ki stavijo na rast tega sektorja. Kaj je botrovalo odločitvi za usmeritev v ta sektor?

Podjetja iz finančnega sektorja so zanimiva, ker dosegajo zgodovinsko nadpovprečne donose v zreli fazi cikla bikovskega trga rasti, ko se običajno povečuje povpraševanje po posojilih, zavarovanjih, storitvah upravljanja premoženja in drugih finančnih storitvah. Na poslovanje danes zelo dobro kapitaliziranih finančnih ustanov ima pozitivni vpliv normalizacija obrestnih mer, ki vpliva na neto obrestne marže bank in na donosnost naložbenih portfeljev zavarovalnic. Veliko finančnih družb se vsak dan bolj sooča z negotovostjo, ki je povezana s prilagajanjem novim poslovnim modelom in tehnologijam (Fintech), vendar zaenkrat uspešno nadomeščajo izpad prihodkov s prestrukturiranjem in sistematičnim krčenjem stroškov poslovanja.

Finančne delnice so za vlagatelje zanimive tudi zato, ker so po temeljnih kazalnikih vrednotenja (pričakovano razmerje P/E 12) še vedno za okoli četrtino cenejše od povprečja, kljub temu, da lahko v letu 2018, glede na napovedi analitikov, pričakujemo celo višjo rast dobičkov kot pri drugih delnicah.

Kateri podsektorji znotraj sektorja financ imajo po vašem še veliko potenciala za rast? Kateri pa kažejo znake pregrevanja?

Globalni finančni sektor je glede na klasifikacijo GICS po novem razdeljen na banke (55 %), ponudnike finančnih storitev (24 %) in zavarovalnice (20 %). Po regijah prihaja skoraj polovica naložb iz ZDA, sledijo Velika Britanija (7,5 %), Kanada (7,0 %), Japonska (5,3 %), Avstralija (5,3 %), Kitajska (4,0 %) in Švica (3,1 %).

V tem zelo raznolikem finančnem sektorju ocenjujem, da imajo trenutno največji potencial finančni posredniki, ki so specializirani za potrošniške finance, finančno informatiko, FinTech, spletno plačevanje in kartično poslovanje ter nekatere borze in družbe za upravljanje premoženja. Prav tako so zanimive evropske banke in zavarovalnice, banke v nekaterih državah v razvoju (Indija, Čile, Brazilija). Najmanj privlačne pa se mi zdijo kanadske, avstralske, skandinavske in britanske finančne ustanove, prve zaradi pregretega nepremičninskega trga, britanske pa zaradi negotovosti, povezane z Brexitom.

Damjan Kovačič, upravljavec sklada Infond Financials: "Podjetja iz finančnega sektorja so zanimiva, ker dosegajo zgodovinsko nadpovprečne donose v zreli fazi cikla bikovskega trga rasti"

Po klasifikaciji GICS v finančni sektor spadajo tudi nepremičnine oz. delnice podjetij, ki spadajo v ta sektor. Kakšna so vaša pričakovanja za nepremičninski sektor? Katera regija ima še največ potenciala in katera že kaže znake pregretosti?

Ne drži več. Od zadnje globalne standardne klasifikacije GICS s strani ponudnikov MSCI in S&P Dow Jones v jeseni 2016 so nepremičnine zajete v ločenem sektorju nepremičnine (Real Estate) z nekaj manj kot 3-odstotnim deležem v globalnem delniškem indeksu MSCI AC World, v ZDA je v indeksu S&P 500 3,2 % nepremičninskih družb, v evropskem STOXX 600 pa nekaj manj kot 2 %.

Pri stanovanjskih nepremičninah so najbolj pregreti regionalni trgi Avstralija, Kanada, Nova Zelandija, Norveška in Švedska, kjer lahko morda že uporabljamo izraz »nepremičninski balon«

Nepremičninski investicijski skladi REITi nalagajo sredstva v nakupovalne centre, pisarne, stanovanjske nepremičnine, industrijske nepremičnine, zdravstvene nepremičnine, oskrbovana stanovanje, hotele in turistične komplekse. Poslovni model in pričakovanja investitorjev so torej lahko zelo različna, če govorimo o skladu, ki upravlja oskrbovana stanovanja v ZDA, najemniška stanovanja v Berlinu, ali pa nalaga v nakupovalne centre na Filipinih in Kitajskem.

Kar se tiče donosov, so imeli nepremičninski skladi fantastično prvo petletno obdobje po zadnji finančni krizi (2009-2014) z več kot 25-odstotnimi povprečnimi letnimi donosi, medtem ko so v zadnjih petih letih kar precej zaostali za donosi drugih finančnih delnic. Nepremičninski skladi so namreč v evrih dosegli okoli 35-odstotni donos, globalne finančne delnice in splošni delniški indeksi pa več kot 65-odstotni celotni donos.

Pri stanovanjskih nepremičninah so najbolj pregreti regionalni trgi Avstralija, Kanada, Nova Zelandija, Norveška in Švedska, kjer lahko morda že uporabljamo izraz »nepremičninski balon«. Relativna vrednotenja omenjenih nepremičninskih trgov so po več kot dveh desetletjih skoraj neprekinjene rasti cen glede na višino najemnine in prihodke gospodinjstev za skoraj 50 % višja od zgodovinskih povprečij.

Kakšna pa so vaša pričakovanja za letošnje leto? Kje boste iskali priložnosti?

V tem zelo raznolikem finančnem sektorju ocenjujem, da imajo trenutno največji potencial finančni posredniki, ki so specializirani za potrošniške finance, finančno informatiko, spletno plačevanje in kartično poslovanje ter nekatere borze in družbe za upravljanje premoženja. Prav tako so zanimive evropske banke in zavarovalnice, banke v nekaterih državah v razvoju (Indija, Čile, Brazilija), najmanj privlačne pa se mi zdijo kanadske, avstralske, skandinavske in britanske finančne ustanove, prve zaradi pregretega nepremičninskega trga, britanske pa zaradi negotovosti povezane z Brexitom.

Katera vaša naložba se je v zadnjih 12 mesecih izkazala kot najboljša izbira?

Ena od največjih zasebnih kitajskih bančno-zavarovalniških skupin, Ping An Insurance, ki kotira na hongkonški borzi pod oznako 2318 HK in enostavno obvladuje svoj posel bistveno bolje od konkurence, s tehnološko superiornostjo in konstantno višjimi stopnjami rasti premije in dobička od tekmecev. V letu dni je znašal evrski donos Ping An 60 %.

Katera vaša naložba se je v zadnjih 12 mesecih izkazala kot najslabša izbira?

Nesrečna, nekoč mogočna, vodilna evropska investicijska banka Deutsche Bank, katere poslovni model se je popolnoma porušil. DB kljub večkratnim menjavam uprave nikakor ne more najti tal pod nogami in je v letu dni izgubila skoraj 35 % vrednosti. V portfelju Infond Financials je imamo že nekaj časa samo še za vzorec.

Upravljate še kakšen sklad?

Infond Družbeno odgovorni, to je prvi slovenski vzajemni sklad, ki ponuja vedno bolj ozaveščenim vlagateljem donose s čisto vestjo. Sklad je v zadnjih petih letih dosegel praktično identičen donos, okoli 50 %, kot tradicionalni delniški sklad Infond Beta, ki prav tako nalaga sredstva na razvite trge.

Vlagate denar tudi v sklade, ki jih upravljate?

Tudi, podobno kot vsi vlagatelji, odvisno od razpoložljivih prostih denarnih sredstev in načrtovanih drugih investicij. Poleg tega bi rad omenil, da imajo zaradi našega kolektivnega načina upravljanja skoraj vsi skladi v svojih portfeljih naložbena priporočila iz sektorjev finance in surovine, ki jih pokrivam kot finančni analitik.

V primeru dodatnih vprašanj pišite na miha.todurov@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju