Drugo mnenje: Kam investirati v 2018?

Članek slika

Kako bi ocenili leto 2017 in kaj pričakujete v prihodnjem letu?

Prvim 10-im podarimo celoletno skrbništvo nad naložbenim portfeljem in osebnimi financami v vrednosti 244 EUR (velja le za nove stranke).

Kot smo večkrat zapisali že lani, najboljša naložba za vlagatelje je čas, katerega morate nameniti analiziranju posameznih naložb. Po skoraj 9 letih bikovega trga bo selektivno investiranje pokazalo svoje prednosti, saj se lahko na tak način izognete precejšnjim nevarnostim, katerim bi se sicer izpostavili.

Čeprav eno izmed najbolj mirnih v zgodovini, leto 2017 je bilo še vedno eno izmed najbolj nenavadnih. Le redko smo bili priča tako stabilni rasti, brez enega večjega nihaja. Navkljub recesiji na političnem parketu, ne glede na dogajanje okoli Severne Koreje, Donalda Trumpa, zdravstvene reforme v ZDA, volitvam in referendumom v EU ter številnim protestom skoraj na vseh kontinentih, politično dogajanje ni imelo vpliva na dogajanje na pomembnejših svetovnih borzah.

Pomembnejši svetovni borzni indeksi so skoraj vsak teden podirali rekorde. Eno izmed najvišjih rasti smo videli v ZDA, kjer je indeks S&P 500 pridobil približno 22 odstotkov, ameriški tehnološki indeks Nasdaq pa okoli 32 odstotkov. Rast nad 10 odstotki, navkljub političnim pretresom, smo videli tudi v Evropi skoraj na vseh trgih. Izjema je predvsem borza v Zagrebu, katero je prizadelo dogajanje okoli Agrokorja. Še največje pozitivno presenečenje pa so bile države v razvoju, rast katerih je v veliko primerih presegala tudi 30 odstotkov.

Zakaj pa je bilo leto nenavadno? Predvsem zaradi volatilnosti, ki je bila na rekordno nizki ravni, kar je dalo prednost pasivno upravljanim skladom, saj analiziranje in izbira pravih naložb ni bila tako ključna, kot v negotovih časih. Če se zopet dotaknemo indeksa S&P 500, je bila povprečna dnevna sprememba indeksa tako nizka nazadnje leta 1964. Tudi najvišja dnevna rast indeksa v celem letu znaša le 1,38 odstotka. Podatek, ki govori v prid nizki volatilnosti, so tudi nižji padci. Indeks se vse od izvolitve Trumpa ni znižal za več kot tri odstotke od svoje rekordne vrednosti, kar naredi to 14-mesečno obdobje za najdaljše v zgodovini. V zadnjih 13 mesecih pa indeks niti enkrat ni končal meseca z izgubo; nazadnje smo bili temu priča leta 1959.

Če se dotaknemo vzajemnih skladov, so v letu 2017 najbolj pozitivno izstopali skladi, ki so sredstva vlagateljev investirali v sektor informacijske tehnologije, najnižjo oz. negativno donosnost pa so beležili skladi, ki investirajo v sektor industrije, energetike ter surovin. Med regijsko usmerjenimi skladi so največ pridobili tisti, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice podjetij razvijajočih se držav, najmanj pa obvezniški globalni skladi.

Na kaj bomo morali biti pozorni v 2018?

Če je bilo leto 2017, predvsem zaradi nizke nihajnosti, zelo uspešno za pasivno upravljane sklade, bi lahko rekli da obstaja visoka verjetnost, da bo leta 2018 do izraza prišlo aktivno upravljanje. Namreč verjetnost, da bo nihajnost vztrajala na zgodovinsko nizki ravni še eno leto je precej nizka. Naivni bi bili, če bi to pričakovali. Če se nihajnost vrne, obstaja precejšnja verjetnost, da jo bo poganjalo dogajanje na obvezniških trgih, v kolikor bodo centralne banke monetarno politiko zategovale hitreje od trenutnih pričakovanj trgov. To bi moralo v prednost postaviti aktivno upravljane sklade, saj se bolj pogosto prilagajajo glede na razmere na trgih, pri naložbah pa niso tako omejeni s sestavo posameznih indeksov in lahko naložbe izbirajo po opravljeni poglobljeni analizi.

Gledano po regijah, bi še vedno v ospredje postavili ZDA, predvsem zaradi učinkov davčne reforme ter optimističnih obetov glede ameriškega dolarja, gibanje katerega v letu 2017 je bilo presenečenje za veliko večino analitikov. Med posameznimi sektorji bi izpostavili tehnologijo, finance ter energetiko. Gledano špekulativno pa bi več poudarka še naprej dajali regiji Balkana ter Vzhodne Evrope.

Tabela: Sektorsko omejeni skladi v letu 2017 v %

Sektor

2017 v %

Energetika -0,07
Finance +7,59
Industrija -6,33
Informacijska tehnologija +17,14
Javne dobrine +4,31
Nepremičnine +6,17
Oskrba +2,19
Osnovne potrošne dobrine +5,17
Potrošne dobrine +10,10
Surovine in materiali -0,25
Telekomunikacije +13,26
Zdravstvo +2,60

Tabela: Regijsko omejeni skladi v letu 2017 v %

Regija

2017 v %

Delniški globalni +9,33
Delniški razviti trgi +10,64
Delniški trgi v razvoju +15,55
Globalni +1,89
Obvezniški globalni -0,82
Obvezniški razviti trgi +0,56
Obvezniški trgi v razvoju +0,16

Vir podatkov: Vzajemci.com

Vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete na elektronski naslov [email protected]. Odgovor strokovnjakov Vzajemci Skupine boste prejeli v treh delovnih dneh preko elektronske pošte.

Opomba: Prispevek je zgolj informativne narave in ne predstavlja strokovnega svetovanja. Pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti. Zgornji podatki o povprečni donosnosti so izračunani s strani družbe VZAJEMCI SKUPINA d.o.o. na podlagi aritmetične sredine donosnosti vseh skladov skupine.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja