Odločam se, da bi sam kupoval delnice in ne preko vzajemnih skladov. Kaj mi pri tem svetujete? Na kaj moram biti pozoren? Je to smiselno?
Odgovarja Myhajlo Todurov, [email protected].
Glede smiselnosti se ne da na hitro odgovoriti, saj je treba gledati na več dejavnikov, ki dajo končno odločitev. Če se odločate o samostojnem kupovanju delnic, morate pregledati vse prednosti in slabosti te strategije. Strategija je še najbližja investiranju v vzajemne sklade, zato je tudi smiselno delati primerjavo z vzajemnimi skladi.
Stroški
Pri kupovanju individualnih delnic plačate določene administrativne stroške - a pri nekoliko višjih zneskih in ugodnem posredniku so lahko ti stroški precej nižji od vstopnih stroškov vzajemnih skladov. Seveda lahko tudi v sklade investirate brez vstopnih stroškov, a je pri teh še vedno prisotna upravljavska provizija, ki se giblje nekje med 0,15 odstotka do 3 odstotkov na letni ravni. Višina je odvisna od sklada, v katerega investirate.
Iz stroškovnega vidika so tako posamezne delnice lahko veliko bolj ugodne od vzajemnih skladov. A pravi razlog se skriva v tem, da imajo vsi skladi svojega upravljavca, ki namesto vas opravi vse analize ter skrbi za to, da je portfelj delnic vedno optimalno sestavljen. Pri samostojnem kupovanju delnic se boste tako soočili z dejstvom, da morate analize opravljati sami ter skrbeti tudi za ustrezno strukturo vašega portfelja. V veliko primerih bodo danes "vroče delnice" postale nedonosne, če pustite času, da opravi svoje.
Sklep: za večino ljudi so vzajemni skladi bolj primerna izbira, saj vse raziskave za vas opravi nekdo drug, razpršitev pa je v večini primerov veliko večja od te, ki jo lahko dosežete sami.
Nihajnost
Pri nakupu enot vzajemnega sklada kupujete vse delnice in obveznice, ki jih ima ta sklad v svojem portfelju. Število različnih vrednostnih papirjev se giblje od nekaj deset do nekaj sto v primeru skladov skladov. Večina ljudi, ki investira v lastni režiji, ima veliko manj razpršen portfelj. Videl sem že primere ljudi, ki imajo v portfelju tudi 60 različnih delnic, a velika večina jih ima manj kot 10.
Če imate v lasti enote sklada, portfelj katerega je enakomerno razpršen med 100 različnih vrednostnih papirjev, in eno od teh podjetij propade, to pomeni le en odstotek izgube celotnega portfelja. Če pa imate v lasti portfelj enakomerno razpršenih 10 delnic in eno od podjetij propade, izgubite 10 odstotkov premoženja.
Sklep: ne trdim, da je bolj razpršen portfelj vedno bolj varen, saj kot smo lahko videli leta 2007, v primeru globalne krize pade vrednost skoraj vseh delnic. A v veliki večini primerov je ravno razpršenost tista, ki predstavlja pomembno varovalko.
Zaključek
Za večino ljudi so skladi (tako vzajemni skladi, kot ETF-ji) boljša izbira od samostojnega trgovanja z delnicami. So bolj varni in vam ni potrebno investirati veliko svojega časa v iskanje posameznih delnic. Po drugi strani pa imajo skladi višje stroške in z investiranjem v njih ne boste obogateli - namenjeni so dolgoročnemu varčevanju, ne špekuliranju.
V primeru, da ste se kljub zapisanemu odločili za strategijo samostojnega kupovanja delnic, vam priporočam naslednje: dobro se podučite glede trgovanja z delnicami, izberite stroškovno ugodnega ponudnika trgovanja, pazite na razpršenost ter izključite čustva, da ne boste lovili »vročih zgodb«, saj sklepam, da vaš interes ni špekuliranje ampak stroškovno bolj ugodno varčevanje.
Vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete na elektronski naslov [email protected]. Odgovor strokovnjakov Vzajemci Skupine boste prejeli v treh delovnih dneh preko elektronske pošte.
