Kot sem zapisal v svojem prejšnjem zapisu so trgi v razvoju letos presenetili vlagatelje. Zdi se, kot da je bilo leto 2016, kljub višjemu nihanju tečajev, leto preobrata za razvijajoče se države. In trend ne kaže znakov upočasnjevanja, prej obratno.
Leto 2017 se je za vlagatelje v sklade in delnice držav v razvoju začelo sanjsko. Približno 10 - odstotna pozitivna sprememba od začetka leta je le še povečala zanimanje vlagateljev za investiranje. Pa je po taki rasti to še primerno? Jasno je že, da tovrstne naložbe predstavljajo višje tveganje in tudi stanje v svetu v tem trenutku dovolj jasno pove, da bo nihanje tečajev še naprej visoko. Trenutno se soočamo z obdobjem, v katerem smo priča velikim spremembam na političnem parketu. Obenem so na drugi strani praktično v vseh delih sveta prisotne geopolitične napetosti; centralne banke zaostrujejo denarno politiko, tečaji delnic pa se nahajajo na najvišjih ravneh v zadnjih letih.
Zaradi vsega zgoraj naštetega sem se odločil za intervju s Petrom Jenčičem, vodjo delniških naložb v družbi ALTA Skladi.
Trgi v razvoju so letos nekoliko presenetili vlagatelje in beležili krepko rast, ki je za okoli 5 odstotkov presegla rast razvitih trgov. Kljub višji nihajnosti se zdi, kot da je bilo leto 2016 - leto preobrata za države v razvoju. Je po vašem sedaj primeren trenutek za izpostavitev trgom v razvoju? S kakšnim deležem portfelja bi priporočili povprečnemu vlagatelju, da se tem trgom izpostavi?
Razmere na hitrorastočih trgih so se na krilih sinhronega globalnega okrevanja precej popravile. Prvič po koncu t.i. velike finančne krize smo namreč priča pozitivnim makroekonomskim trendom po celem svetu. ZDA, Evropa in tudi hitrorastoči trgi beležijo izboljšan sentiment potrošnikov in investitorjev. Razlogi za stabilizacijo razmer na hitrorastočih trgih so dvojni – globalni ter lokalni. Med globalnimi lahko izpostavimo začetek normalizacije denarne politike v ZDA (zviševanje obrestnih mer), ki pa, kar je še posebej pomembno, ni privedla do močnejšega dolarja. V kolikor bi se dolar okrepil, bi to pomenilo zmanjšanje globalne likvidnosti, dražje tuje financiranje za hitrorastoče države. Za Kitajsko ter nekatere druge države pa bi močnejši dolar pomenil povod za depreciacijo lastne valute, saj bi v nasprotnem mnenju uvažali bolj restriktivno denarno politiko. Zviševanje obrestnih mer v ZDA obenem predstavlja simbolni zaključek izrednih ukrepov, ki so jih uvedle države in centralne banke za spodbujanje gospodarske aktivnost po t.i. veliki finančni in gospodarski krizi.
Za hitrorastoče države so izredno pomemben dejavnik seveda cene surovin in energentov. V letu 2016 smo bili priča silovitemu odboju cen surovin in energentov, kar je preko mehanizma večje vrednosti obsega mednarodne trgovine pozitivno vplivalo na javne finance s surovinami bogatih držav, vendar tudi tistih, ki surovine uvažajo. Lokalni razlogi se od države do države razlikujejo, v zadnjem času pa sta glavna razloga stabilizacija političnega okolja ter začetek reformnih procesov. A kot vedno radi ponavljamo, hitrorastoče države so zelo raznolika skupina držav, tveganj je veliko, kakovost informacij nižja, učinkovitost trgov pa prav tako šibkejša.
Kateri so tisti ključni dejavniki, na podlagi katerih se odločate za nakup nekega vrednostnega papirja znotraj vseh v državah v razvoju?
Pri upravljanju vzajemnega sklada Alta GLOBAL EMERGING investiramo sredstva vlagateljev v delnice podjetij iz Azije, Latinske Amerike, Jugovzhodne in Vzhodne Evrope ter v manjši meri tudi Afrike. Primerljiv indeks je indeks MSCI Emerging Markets, ki nam predstavlja vodilo in izhodišče pri sprejemanju naložbenih odločitev. Naložbene odločitve se torej sprejemajo relativno – glede na primerljiv indeks. V kolikor ocenjujemo na podlagi analize makroekonomskega, političnega in finančnega okolja, da določena regija izkazuje relativno privlačnost, identificiramo panoge, ki imajo v določenem trenutku najboljše obete. V naslednjem koraku naredimo analizo panoge – razmere, konkurenco, ključna podjetja, morebitne regulatorne posebnosti, glavna tveganja panoge in podjetja. Pozornost namenjamo tudi identifikaciji tako imenovanih svarilnih znakov, ki bi lahko pokazali, da podjetje pri svojem poslovanju ali poročanju ni povsem iskreno. V marcu je na primer znan prodajalec na kratko (short seller) Muddy Waters razgalil nepravilnosti pri eni največjih mlekarn na Kitajskem, Huishan Dairy. Delnica je v enem dnevu izgubila 85 % vrednosti, od padca naprej pa je trgovanje s to delnico zadržano. Verjetno ni potrebno razlagati, da so taki padci vrednosti premoženja za naše vlagatelje nesprejemljivi, zato preprečitvi takih neljubih dogodkov namenjamo precej skrbi. V primeru našega sklada smo investirali v mlekarno China Mengniu Dairy, ki je v letošnjem letu zabeležila 7,7-odstotno rast, v enem letu pa 32-odstotno rast.
Kaj je trenutno na trgih v razvoju "vroča roba" in katerim sektorjem ali državam se vlagatelji najbolj izogibajo?
Letos zelo dobro dela Indija, kar je posledica demonetizacije, s katero je premier Modi proti koncu lanskega leta napadel sivo in črno ekonomijo. Posledica demontizacije je povečanje sredstev v finančnem sistemu (v zavarovalnicah, vzajemnih skladih in bankah), ki s kupovanjem domačnih vrednostnih papirjev skrbi za nizko volatilnost naložb in več kot 10-odstotni donos od začetka leta. Izpostaviti velja tudi Mehiko, kjer je trg Trumpove napovedi glede odprtja pogajanj glede NAFTA in zajezitev imigracij že prebavil. Med večjimi trgi v letošnjem letu najslabše dela ruski trg, kar je posledica korekcije cene nafte. Turčija še naprej deluje krhko, predvsem zaradi negotove politične slike (referendum o predsedniškem sistemu), nizkih deviznih rezerv, visokega dolga v tujih valutah in predvsem šibke domače valute. Investitorji se Turčije večinoma izogibajo, saj so to klasični znaki valutne krize. Navkljub tem v letošnjem letu trg zabeležil lep odboj, delno tudi na krilih krepitve turške lire.
Katera tveganja vidite na trgih v razvoju v tem trenutku in kako vplivajo na vaše naložbene odločitve? In kako vidite vpliv spreminjajoče se politične slike v razvitih državah na kapitalske trge razvijajočih se držav? Lahko izpostavite prednosti in slabosti?
Tveganja na ravni celotnega naložbenega razreda so seveda nadaljevanje ZDA po (do sedaj verbalni) poti omejevanja prostega toka ljudi in kapitala. Pesek v kolesje mednarodne trgovine bi po mojem mnenju povzročil precejšnje pretrese na trgih v razvoju in znižal potencialno rast BDP teh držav. Opažamo tudi zametke novega globalnega oboroževalnega cikla in nekateri indici v zadnjem času kažejo, da so varnostno-politične razmere ponekod zelo krhke. Na ta trend odgovarjamo z nakupom nekaterih korejskih delnic, ki proizvajajo izdelke za obrambo. Že prej sem omenil Turčijo. Naše mnenje sicer je, da bi potrditev predsedniškega sistema v Turčiji pomenila zmanjšanje političnega tveganja, saj bi v primeru padlega referenduma alternativo predstavljale predčasne volitve.
Velika neznanka je v tem trenutku tudi nadaljnje gibanje ameriškega dolarja. Katere investicije bi na račun močnega dolarja največ pridobile in katere bi bile najbolj prizadete?
Praviloma hitrorastoči trgi delajo dobro, ko so valutna razmerja stabilna z rahlo tendenco izgubljanja vrednosti dolarja. Občutno močnejši dolar bi povečal nujo Kitajske, da depreciira renminbi, kar bi preko odliva kapitala spet povečalo pritisk na račun kapitala in zmanjšalo devizne rezerve.
Glede na to, da je ameriški Fed začel z normalizacijo denarne politike, vas skrbi kaj bo storil v prihodnje?
Trg je po mojem mnenju presenetljivo lahkotno prebavil premik prvega dviga obrestne mere v letu 2017 iz sredine leta na marec (že za nami). V zadnjem času opažamo, da tudi javne nastope članov FEDa, ki omenjajo hitrejše zviševanje obrestnih mer trg ne dojema več negativno. V tem trenutku ocenjujem, da večje tveganje iz ZDA izhaja iz izvajanja fiskalne politike. Prvič – politična matematika je Donalda Trumpa stala zamenjave Obamacare. Drugič - tudi najave reforme davčne politike so trenutno bolj osnutki, torej obstaja tveganje implementacije. In še tretjič – razkorak v časovni implementaciji posameznih ukrepov, od katerih bodo nekateri vplivali na povečanje proračunskih izdatkov, drugi pa naj bi povečali proračunske prejemke, utegne vplivati na (začasno) povečanje proračunskega primanjkljaja, kar lahko ustvari dvom glede smiselnosti in predvsem učinkovitosti gospodarskih reform.
Kakšen vpliv bo imel Brexit na trge v razvoju?
Težko ocenim kakršenkoli učinek. Trenutno trg temu vprašanju ne posveča prevelike pozornosti. Večja skrb bi bila na mestu, v kolikor bi Brexit pomenil začetek razpada EU, za kar pa potrebujemo še dodatno potrditev. Tržni udeleženci imajo na splošno zelo veliko težav pri izračunanju vpliva procesov, ki so nekoliko bolj dolgoročne narave, učinki procesa pa so težko ali nejasno merljivi.
Kot navajajo nekateri mediji ter analitiki, bi lahko evropska bančna kriza v letošnjem letu prišla v ospredje; kot drugo največjo nevarnost pa se izpostavljajo volitve v Franciji. Kakšen vpliv bi negativen razplet v EU imel na delnice podjetij na razvitih trgih in ali bi se lahko države v razvoju izognile negativnim učinkom tovrstnega pretresa?
Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi večji globalni politično-gospodarski pretres zaobšel trge v razvoju. Učinek bi bil seveda manjši pri državah, ki so manj vpete v mednarodne trgovinsko-finančne tokove, vendar pa bi povečanje globalne nenaklonjenosti tveganju (risk-off) povzročilo težave po celem svetu. Kljub vsemu pa so predvsem za sentiment investitorjev do hitrorastočih trgov bolj relevantne razmere v ZDA. Posledice morebitne evropske bančne krize pa bi bile verjetno zelo omejene in bolj kot ne nepomembne za delnice na hitrorastočih trgih.
