Staranje prebivalstva je neizpodbiten trend prihodnosti, ki med najdonosnejše naložbene panoge poleg farmacije in biotehnologije dodaja namestitev in oskrbo starejših.
Starajoča se družba je težava v večini evropskih držav. Projekcije kažejo, da se bo do leta 2060 delež starih najmanj 65 let v EU-27 povečal s 17 na 30 odstotkov. Povedano s številkami, z današnjih 85 milijonov na kar 151 milijonov prebivalcev. V istem časovnem obdobju naj bi se precej povečal tudi delež tistih, ki so stari vsaj 80 let, število teh naj bi se namreč potrojilo! Podoben trend spremljamo tudi v Sloveniji. Delež starejših ljudi (65+) se bo do leta 2060 povečal za več kot 16 odstotkov, starejši pa naj bi takrat pomenili kar tretjino prebivalstva.
Stari klasiki; "farma" in "biotech"
Ena izmed panog, ki s staranjem prebivalstva dodatno pridobiva naložbeni potencial, je farmacija. Po podatkih britanskega Economista se bo poraba denarja za zdravstveno varstvo po svetu že v tem letu povečala za štiri odstotke, prodaja zdravil po svetu pa bo večja za dobrih pet odstotkov. Globalni trend naraščanja, staranja in podaljševanja življenjske dobe prebivalstva pa napoveduje velik potencial za rast tudi v prihodnje.
Kot eno zanimivejših panog strokovnjaki navajajo tudi biotehnologijo. Veliko pove podatek, da je ameriška revija Fast Company med najinovativnejša svetovna podjetja uvrstila kar tri s področja biotehnologije. Vsem trem je skupno, da se osredotočajo na razvoj novih zdravil, ki jih bo starajoče se prebivalstvo še kako potrebovalo.
Oskrba in namestitev starejših panoga prihodnosti?
Nekaj povsem drugačnega: Domovi za oskrbo starejših
Po napovedih dobičkonosnosti posamičnih panog je vse bolj v ospredju senior care segment, ki ponuja namestitev in oskrbo starejših v oskrbovanih domovih. Z eksponentno rastjo števila ostarelih ta postaja panoga prihodnosti, v nekaterih evropskih državah pa že danes lahko vlagate v gradnjo domov za oskrbo starejših. Nikjer pa na vprašanje staranja prebivalstva niso bolj pripravljeni kot v najbogatejši članici EU, Nemčija se namreč pogosto navaja kot "benchmark" ustrezno urejenega področja oskrbe starejših.
V Nemčiji so se na starostno diskrepanco začeli pripravljati že pred več kot 20 leti, tako da so na zvezni ravni sprejeli zakon o subvencioniranju oskrbovanih domov za starejše. Ker 53 odstotkov prebivalcev Nemčije nad 65. letom nima v lasti nepremičnine, že danes v domovih za ostarele živi več kot milijon upokojencev, še pol milijona več pa jih čaka na prosto posteljo. Če k temu dodamo podatek, da se bo po projekcijah število starejših od 65 let v Nemčiji od danes do leta 2030 podvojilo, je potreba po novih naložbah – podprtih s sofinanciranjem države – velikanska. Zato ne preseneča, da strokovnjaki take naložbe štejejo med najzanimivejše možnosti tudi za zasebne vlagatelje.
