Kakšnen bo FED pod Trumpom?

Kakšnen bo FED pod Trumpom?

Danes se začenja prvo zasedanje Odbora za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) v času režima novega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je med kampanjo ostro napadal predsednico Federal Reserve Janet Yellen zaradi politike nizkih obrestnih mer.

FOMC je v osmih letih po krizi le dvakrat povišal ključno obrestno mero, in sicer najprej decembra 2015 z 0 do 0,25 na 0,25 do 0,50 odstotka in potem decembra lani z 0,50 na 0,75 odstotka. Analitiki ne pričakujejo, da bo FOMC pod vodstvom Yellenove že na tokratnem zasedanju, ki se začne danes in konča v sredo, povišal obrestne mere. Lani decembra je za letos napovedal tri višanja obresti, a bo to odvisno od razmer na terenu.

Yellenova naj bi z nizkimi obrestnimi merami "ubijala varčevalce"

Napovedana povečana proračunska poraba za stimulacijo gospodarstva in nižji davki bodo sicer zahtevali višje obrestne mere za brzdanje inflacije, ki pa za zdaj še ne grozi. Pri tem bo zanimiva primerjava med odnosom kandidata Trumpa in odnosom predsednika Trumpa. V ZDA sicer še ni bilo predsednika, ki bi si želel višanja obrestnih mer, ker to zavira gospodarsko rast. Trump pa je med kampanjo trdil, da Yellenova z nizkimi obrestnimi merami ubija varčevalce, celoten FOMC pa je označil za politično ustanovo, ki dela v korist demokratske kandidatke Hillary Clinton.

Člane odbora Federal Reserve imenuje predsednik in potrjuje senat, vendar pa so njegovi člani običajno vodili politiko, ki je bila v korist gospodarstvu v skladu z dvojnim mandatom obvladovanja inflacije in trajne gospodarske rasti, kamor spada tudi nizka stopnja brezposelnosti. To so počeli tudi, kadar ni bilo v skladu s političnimi potrebami Bele hiše, kar je leta 1992 spoznal George Bush starejši, ko FOMC pred volitvami ni hotel nižati obrestnih mer.

FED-u zasluge za stabilizacijo gospodarstva in trgov po letu 2008

Federal Reserve je v največji meri zaslužna za gospodarsko stabilizacijo ZDA po zadnji hudi finančni krizi in recesiji pred osmimi leti, saj je republikanski kongres storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da blokira fiskalne stimulacijske ukrepe v imenu boja proti proračunskemu primanjkljaju in javnemu dolgu. Ekonomisti so prepričani, da je to glavni razlog, da je ameriško gospodarsko okrevanje po zadnji krizi trajalo tako dolgo časa, kot je, torej skoraj celih osem let.

Sedaj je na oblasti v Beli hiši republikanec, ki obljublja to, kar je hotel storiti že Barack Obama, namreč močno povečano porabo za obnovo propadajoče infrastrukture za nova delovna mesta in pospešeno gospodarsko rast. Demokratski kongresniki so v tem primeru ostali zvesti svojim načelom in Trumpa v stimulacijskih načrtih podpirajo. Republikanci pa obračajo ploščo z za zdaj rahlimi opozorili, da stimulacija ne sme povečati primanjkljaja in dolga.

Priporoči članek prijatelju