V tem tednu smo se že dotaknili učinka monetarne politike ECB ter vpliva na tečaje delnic ter evropsko gospodarstvo. Tokrat pa smo se odločili, da za mnenje povprašamo Aleša Šobo, CFA, upravljavca-analitika KBM Infond, ki upravlja vzajemni sklad Infond €uropa.
Minilo je že dobro leto, od kar je predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi uporabil »bazuko«, o kateri se je špekuliralo dalj časa. Evropski »QE« se je začel izvajati marca lani, vendar ni prinesel pričakovanih rezultatov, zato so ga naknadno še okrepili. Ključna obrestna mera pa se je znižala še bolj v negativno območje (na -0,40 odstotka).
Dogajanje v Evropi ter širše v svetu je vplivalo na to, da so morebitni učinki monetarne politike zvodeneli. Tako se pojavlja tudi vedno več kritikov, predvsem iz Nemčije, ki pravijo da politika ECB ne bo uspešna in v mnogih primerih tudi škodljiva.
In če pogledamo gospodarske kazalce, vidimo, da imajo, vsaj za zdaj, prav. Inflacijska pričakovanja so še vedno krepko pod cilji ECB, gospodarska rast pod enim odstotkom, varčevalci na bankah pa zaradi skoraj ničnih obrestnih mer ter višjih stroškov plačujejo posredno 'škodo', ki so jo zaradi tovrstne politike utrpele banke ter hranilnice.
Preberite tudi: Negativni učinki negativnih obrestnih mer
Dogajanje je skupaj s krizo na naftnem trgu, dogajanjem okoli Kitajske ter geopolitičnimi tveganji, vplivalo tudi na tečaje evropskih delnic. Te so v zadnjem letu pod gladino, kljub temu, da so praktično po vseh kazalcih podcenjene. Že če primerjamo gibanje evropskih delnic z ameriškimi v zadnjih letih, zraven prištejemo ohlapno politiko ECB in pogledamo gospodarske kazalce, je razvidno, da so evropske delnice še vedno dovolj poceni, da bi se jih splačalo kupiti. Vendar, kot opozarja Luka Guštin, vodja Naložbenega odbora Vzajemci skupine, je nevarnosti na trgu še precej.
Zato smo se odločili narediti intervju z Alešem Šobo, CFA, upravljavcem-analitikom KBM Infond, ki upravlja vzajemni sklad Infond €uropa, po našem mnenju eden izmed boljših evropskih skladov.
Kako bi ocenili učinke evropskega QE v zadnjem letu? Kaj je bilo najbolj odgovorno za tako slab vpliv na evropsko gospodarstvo, če tega primerjamo z ameriško različico QE?
Pričakovanja, da bo evropski QE enako uspešen, kot ameriška verzija, so bila od vsega začetka nerealna. Moramo vedeti, da sta tudi cilja obeh QE različna. Ameriška verzija je zasledovala cilj dviga cen premoženja (delnic, nepremičnin), kar jim je tudi uspelo in s tem preko »premoženjskega efekta« dvignila potrošnjo gospodinjstev, zagnala rast BDP in znižala brezposelnost. Posledično imajo ZDA danes inflacijo (brez energije in hrane) nad 2 %.
Evropa se razlikuje v tem, da je kultura lastništva delnic v Evropi popolnoma drugačna od ZDA, tako da je »premoženjski efekt« odpadel. Glavni cilj je bilo znižanje vrednosti evra in uvoz inflacije ter z nizkimi (negativnimi) obrestnimi merami spodbuditi banke, da povečajo kreditiranje realnega gospodarstva. Lahko rečemo, da je bil glavni uspeh znižanje vrednosti valute nasproti ameriškemu dolarju, vendar je to znižanje lahko začasno in je močno odvisno od dejanj ostalih centralnih bank. Zakaj pa nizke obrestne mere niso povečale kreditiranja podjetij s strani bank in posledično investicij? Razlogov je več, glavni je še vedno ta, da imajo banke ogromno slabih posojil (1.000 mrd EUR oziroma 10 % BDP) in dokler ta ne bodo prestrukturirana, banke ne bodo sposobne kreditirati tako kot pred krizo.
Monetarne spodbude so za evropsko gospodarstvo potrebne, vendar niso dovolj. Da bi Evropa izplavala iz anemične rasti, občutno zmanjšala brezposelnost in dvignila inflacijo, bodo potrebne strukturne reforme in fiskalne spodbude. Vendar trenutno ni politične volje za to.
Evropske delnice so v zadnjem letu doživele kar nekaj korekcij in se še vedno nahajajo pod ciljnimi vrednostmi večine analitikov. Kakšna so vaša pričakovanja za pomembnejše evropske borze za naslednjih 12 mesecev?
Kljub negotovemu makroekonomskem okolju še vedno verjamem, da so evropske delnice ena izmed najbolj zanimivih naložb in da bodo vlagatelji z daljšim horizontom močno presegli donose tako obveznic kot depozitov. Že sama primerjava dividendnega donosa z zahtevanimi donosi državnih in podjetniških obveznic kaže na zgodovinsko velik razkorak. Tako pričakujem tudi v naslednjih 12 mesecih višje tečaje, vendar bi opozoril, da na njih v tako kratkem obdobju bolj vplivajo novice in dogodki, manj pa fundamenti (dobički, dividende). Tako lahko v tem času pride do večjega odmika tečajev delnic od njihove poštene vrednosti, kar pa seveda lahko predstavlja priložnost in višje bodoče donose.
V zadnjem času se vedno bolj pogosto omenja možnost Brexita. Čeprav analitiki možnosti dejanskega izstopa VB iz EU pripisujejo zelo nizko verjetnost, ta še vedno povzroča nemir na borznih tleh. Kakšna pa je po vašem mnenju verjetnost izstopa VB iz EU? Kako se bodo odzvali trgi na rezultat referenduma?
Sam sem mnenja, da do Brexita ne bo prišlo. Smo pa v zadnji mesecih lahko okusili, kaj bi se zgodilo v primeru, da do tega res pride. Največja žrtev bi bil gotovo britanski funt, ki v zadnjih mesecih izgublja na vrednosti. Po samem izstopu bi najverjetneje strmoglavil. Učinek na delnice bi bil manj kataklizmičen. Najbolj na udaru bi bile banke in podjetja, ki so vezana na domače gospodarstvo, medtem ko bi izvozniki zaradi nižje vrednosti funta lahko celo pridobili. Kot sem dejal, sam ne pričakujem izstopa. Ko bo mimo negotovost in kot vemo, trgi nimajo radi negotovosti, se bodo valuta in delnice približali vrednostim izpred nekaj mesecev.
Bi na tej točki rajši priporočili investicijo v ameriške ali evropske delnice?
Menim, da so evropske delnice mnogo bolj zanimive kot ameriške. Razlogi so nižja vrednotenja evropskih delnic, velik razkorak v dobičkonosnosti podjetij (ameriška blizu najvišjim vrednostim, evropska blizu cikličnemu dnu) ter posledično trend v rasti dobičkov podjetij v korist evropskih podjetij. Poleg tega sem mnenja, da bo FED letos še dvigoval ključno obrestno mero, medtem ko bo ECB ohranila QE, kar bo pomenilo močnejši ameriški dolar. Mislim, da smo blizu konca sedemletne prevlade ameriških delnic nasproti evropskim.
Vzajemni sklad Infond €uropa, v nasprotju z ostalimi delniškimi evropskimi skladi v Sloveniji, daje večji poudarek na francoske delnice, med tem ko drugi preferirajo Nemčijo. Zakaj taka odločitev?
Filozofija in sam proces upravljanja potekata tako, da izbor naložb temelji bolj na bottom-up, kar pomeni, da znotraj posameznih sektorjev izberemo naložbe, ki imajo po našem mnenju največji potencial. Pri tem ne dajemo toliko poudarka ali gre za nemško ali francosko podjetje. V tem trenutku je pač tako, da je skozi naš proces prišlo veliko delnic francoskih podjetij. Moramo vedeti, da gre v tem primeru za globalna podjetja, ki imajo sedež resda v Franciji, to pa je tudi vse.
Kako se je portfelj sklada prevetril v zadnjem letu? Imate v planu kakšne spremembe za prihodnje leto?
Portfelj je živa zadeva in se prilagaja našemu pogledu in dogajanju na trgu. Zasledujemo pa nizek obrat naložb. Odločitev za nakup in prodajo posameznih naložb temelji predvsem na investicijski tezi in vrednotenju posamezne naložbe. Iste kriterije bomo zasledovali tudi v prihodnjem letu, saj je po mojem mnenju discipliniran pristop k upravljanju ključ do dolgoročnega uspeha.
Myhajlo Todurov je osebni finančni svetovalec ter član Naložbenega odbora Vzajemci skupine. V primeru dodatnih vprašanj pišite na [email protected].
Skupina Vzajemci velja za vodilno neodvisno kapitalsko družbo s področja naložbenega svetovanja in ponudbe naložbenih produktov. Svoje naložbe nam je že zaupalo več kot 15 tisoč vlagateljev, ki tvorijo bazo lojalnih strank in cenijo prednosti kapitalsko neodvisnega pristopa. Za več informacij pišite na [email protected] ali pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 35 08.
