Monitor 2015: Za slovenskimi vlagatelji še eno uspešno leto

V začetku leta je na trge največ vpliva imelo dogajanje v zvezi z Grčijo. Predčasne volitve v Grčiji so v začetku leta na oblast pripeljale Sirizo, ki je močno nasprotovala varčevalni politiki EU. Na trgih je za kratek čas zavladala panika, saj se je pojavilo veliko špekulacij, da bi lahko bila prva država, ki bo zapustila območje evra. Na koncu so vendarle grški politiki pristali na sveženj predlaganih reform, kar je pomirilo vlagatelje na svetovnih trgih. Vendar, kot pravijo analitiki, grške sage še precej časa ne bo konec. Problem, s katerim se bo EU v vsakem primeru morala soočiti, je bil le prestavljen in bo verjetno znova na sporedu še letos.

Sredi junija je za volatilnost na trgih poskrbela Kitajska. Upočasnjevanje kitajskega gospodarstva traja že nekaj let in do junija lani ni imelo večjega vpliva na kitajske delnice, saj so se do 11.6.2015 delnice v indeksu Shanghai Composite v 12-mesečnem obdobju podražile v povprečju za 155 odstotkov. Ena izmed ključnih za vlagatelje pa je bila poteza MSCI, ki kitajske vrednostne papirje, s katerimi se trguje na borzi v Šangaju in Šenzenu, ni vključila v svoje indekse. Družba je povedala, da bodo te vključili takoj, ko bo kitajska vlada izpeljala dodatne reforme, ki bodo olajšale dostop tujih vlagateljev do kitajskega trga. Avgusta pa je Kitajska nepričakovano poskrbela za nov šok za svetovne vlagatelje: država se je poslužila ukrepa "tretjih držav" ter devalvirala vrednost svoje valute. Vse skupaj je v kombinaciji z slabimi gospodarskimi kazalci vplivala na približno 40-odstotni padec vrednosti kitajskih delnic v indeksu Shanghai Composite. To je močno vplivalo tudi na borze razvitih držav. Dogajanje v zvezi s Kitajsko je zaznamovalo dogajanje na svetovnih trgih še nadaljnje skoraj štiri mesece.

Skozi celo leto so bili vlagatelji pozorni tudi na poteze pomembnejših centralnih bank, predvsem evropske ter ameriške. ECB je v začetku leta začela s svojo različico "QE". To je seveda pozitivno vplivalo na trge. Na drugi strani pa se je ves čas špekuliralo, kdaj bo ameriška Federal Reserve začela z višanjem ključne obrestne mere. Čeprav so analitiki kot najbolj verjetni datum postavljali septembrsko zasedanje, se Fed takrat ni odločil za zvišanje, kar je bila predvsem posledica dogajanja v zvezi s Kitajsko. Do zvišanja je tako prišlo šele na decembrskem zasedanju. Janet Yellen, predsednica ustanove, je med drugim napovedala, da bo višanje v prihodnje potekalo zelo počasi in bo odvisno od dogajanja v gospodarstvu.

Preteklo leto je zaznamoval tudi močan padec vrednosti surovin. Med surovinami se je cena zvišala le sladkorju ter bombažu. Ostale, tako kovine kot energenti ter kmetijske surovine, so se v preteklem letu močno pocenile. V središču pozornosti pa je bila znova predvsem nafta, ki je v zadnjem letu in pol izgubila več kot 60 odstotkov. Trenutne cene nafte bi lahko za dolgoročne vlagatelje (predvsem ljubitelje tveganja) pomenile dobro priložnost. Seveda še niso izključeni nadaljnji padci, vendar v roku dveh let pričakujemo, da bodo cene presegle trenutne nivoje.

Pregled gibanja vzajemnih skladov v letu 2015

Tip sklada	Leto 2015 v %
Vsi skladi	0,98
Delniški	0,84
Obvezniški	0,56
Mešani	1,54
Denarni	1,30
Globalni	2,65
Trgi v razvoju	-2,26
Razviti trgi	4,43

Leto 2015 je na mednarodnih borzah prineslo različne donose. Medtem, ko so se vlagatelji na razvitih trgih veselili visokih dobičkov, so predvsem v Aziji z lanskim letom lahko precej manj zadovoljni. Vlagatelji na trgih v razvoju bodo leto 2015 želeli čim prej pozabiti. Med posameznimi panogami sta bili v ospredju znova predvsem zdravstvo in tehnologija, ki sta vlagateljem prinesla najvišje donose. Slabo pa so se odrezali skladi, ki investirajo v surovine, predvsem energetski in t.i. zlati skladi.

Povprečne donosnosti vzajemnih skladov glede na tip in regijo vlaganja v letu 2015 (v %).

Globalni skladi

Med globalnimi vzajemci so v letu 2015 izstopali predvsem tisti, ki so večji del sredstev namenili ameriškim delnicam. Ameriško gospodarstvo je namreč nadaljevalo z odločnim okrevanjem, ki je občutno izboljšalo razmere tudi na trgu dela. Odsotnost inflacijskih znakov je omogočila ameriški centralni v banki podaljšanje pričakovanega obdobja izredno nizkih obrestnih mer in odmaknilo prvi dvig referenčne obrestne mere. Ogromno je k rezultatu prispevala tudi rast ameriškega dolarja.

Vzajemni sklad	1 leto v %	3 leta v %	5 let v %
PSP Živa	11,85	23,23	14,98
Infond Dynamic	11,40	15,74	6,66
Triglav Hitro rastoča podjetja	11,17	51,04	66,08
ILIRIKA Globalni sklad skladov dinamični	8,90	30,93	23,61
PI Funds - Global Select	8,39	51,93	56,70
Eurizon Manager Selection Fund - MS 70	7,91	36,82	46,76
ALTA GLOBAL	7,44	35,85	25,99
PSP Optima	6,64	17,35	19,04
RCM Global Rent	6,38	12,65	25,83
RCM Global Aktien	5,88	43,85	59,89

Delniški skladi

Zmagovalci

Najbolje so se v letu 2015 odrezali tisti skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v evropske delnice podjetij z nizko kapitalizacijo. Okrevanje evropskega gospodarstva ter politika ECB sta prispevali k temu, da se je več sredstev svetovnih vlagateljev preselilo na evropske trge. Nadaljevanje trenda pričakujemo tudi v letu 2016. Prav tako bi na delnice morala pozitiven učinek imeti politika ECB, ki je depozite za mnoge vlagatelje naredila neprivlačne.

Vzajemni sklad	1 leto v %	3 leta v %	5 let v %
Amundi Funds Equity Euroland Small Cap	25,76	65,66	n.p.
Franklin Templeton Japan Fund [A]	24,36	58,28	50,89
Franklin Templeton Japan Fund [N]	23,36	54,76	45,41
PI Funds - European Potential	22,34	67,58	89,68
RCM Europa Small Cap	20,55	43,51	38,14

Poraženci

Med največjimi poraženci leta 2015 so nedvomno delnice držav v razvoju ter delnice podjetij, katerih poslovanje je odvisno od cene surovin. Dogajanje v zvezi s Kitajsko, Latinsko Ameriko ter dogajanje na surovinskem trgu so močno pocenili tečaje delnic podjetij razvijajočih se držav. Izjema je ruski trg, ki je bil med največjimi poraženci v letu 2014. Tudi napovedi za naprej, kar se tiče držav v razvoju, niso pretirano optimistične. Leto 2016 bo zelo zahtevno za vlagatelje, ki se poslužujejo strategije buy and hold, saj bomo tekom leta večkrat priča podobnim korekcijam, kot smo jih videli lani. V središču pozornosti bo znova Kitajska ter podjetja iz sektorja surovine.

Vzajemni sklad	1 leto v %	3 leta v %	5 let v %
Amundi Funds Equity Global Gold Mines	-25,47	-68,74	n.p.
Templeton Asian Growth Fund - H1 [A]	-27,05	-27,81	-29,81
RCM Active-Commodities	-29,00	-49,55	-58,05
ALTA TURKEY	-31,12	-36,41	-33,23
Amundi Funds Equity Latin America	-33,05	-50,71	n.p.

Obvezniški skladi

Na obvezniškem trgu v preteklem letu ni bilo veliko presenečenj. Čeprav je bilo tudi v tem sektorju več volatilnosti, kakšnim večjim pretresom nismo bili priča. V povprečju so vlagatelji v obvezniških skladih lani ustvarili 0,56-odstotno donosnost. Izstopali so le redki. Za prihajajoče obdobje smo naklonjeni le evropskim državnim obveznicam. Moramo pa opozoriti, da kakšnih nadpovprečnih donosnosti v tem sektorju ne pričakujemo. Zaradi visoke koreliranosti z dogajanjem na delniškem trgu nismo naklonjeni t.i. visokodonosnim obveznicam.

Vzajemni sklad	1 leto v %	3 leta v %	5 let v %
PI Funds - Emerging Markets Bond	11,43	22,82	53,76
RCM Global Rent	6,38	12,65	25,83
Templeton Global Total Return Fund [A]	4,96	18,20	42,00
Templeton Global Total Return Fund [N]	4,25	15,76	37,16
NLB Skladi - Obveznice visokih donosnosti	3,62	n.p.	n.p.

Sektorsko omejeni skladi

Za podjetji iz sektorjev zdravstvo, osnovne potrošne dobrine, telekomunikacije ter informacijska tehnologija je izredno uspešno leto. Vlagatelji, ki so svoja sredstva investirali v podjetja iz teh sektorjev, so v letu 2015 v povprečju pridobili več kot 10 odstotkov. Analitiki so mnenja, da imajo sektorji še vedno nekaj prostora za rast. Predvsem kar se tiče farmacevtskih ter tehnoloških delnic, pravijo da se pričakuje še kar nekaj večjih prevzemov. Svarijo pa, da bo rast verjetno nekoliko omejena ter da še enega rekordnega leta po skupni vrednosti prevzemov ne gre pričakovati. "Podjetja so prisiljena v združevanja in prevzeme, če želijo ohraniti stopnje rasti. Nekateri odprodajajo nedonosne programe (generika, veterina, kemija...) in se med drugim preusmerjajo na specifična področja v medicini ali druge tipe zdravil (npr. biotehnološka zdravila), kjer lahko dosegajo višje marže, drugi pa spet konsolidirajo generične programe in skušajo z večjim obsegom produktov doseči boljši poslovni rezultat," je v novembrskem intervjuju za Vzajemci.com povedal Gorazd Grof iz ALTA Skladi.

Podobna mnenja so tudi glede tehnološkega sektorja. "Podobno kot v farmacevtskem sektorju so tudi vrednotenja tehnoloških delnic po njihovi nadpovprečni donosnosti v zadnjih nekaj letih precej porasla. Kljub vsemu so ta še vedno zmerna, v prid panogi pa govori tudi okrevanje globalnega gospodarstva. Menedžerji družb iz realnega sektorja se danes dobro počutijo in bi lahko del nakopičenega denarja, podjetja po svetu so namreč po recesiji 2008 podpovprečno investirala in povečevala finančna sredstva, porabili ravno za tehnološke rešitve, ki bi izboljšale učinkovitost družb," je za Vzajemci.com dogajanje novembra komentiral Marko Bombač iz NLB Skladi.

Sektor	2015 v %
Zdravstvo	12,21
Informacijska tehnologija	11,82
Telekomunikacije	10,51
Osnovne potrošne dobrine	10,09
Potrošne dobrine	5,53
Nepremičnine	5,01
Finance	4,30
Javne dobrine	-3,82
Industrija-proizvodnja	-6,89
Oskrba	-9,17
Energetika	-15,8
Surovine in materiali	-16,31

Prispevek je informativne narave in ne predstavlja priporočila za nakup. Donosnost skladov je preračunana na podlagi podatkov znanih na dan 5.01.2016 ob 15:00. Donosnost posameznih skupin skladov je preračunana na podlagi aritmetične sredini donosnosti vseh skladov, ki spadajo v obravnavano skupino. V primeru dodatnih vprašanj pišite na [email protected].