Razmere na trgu so še vedno naklonjene investicijam v delnice. Zadnja korekcija je ponudila prenekatero priložnost za ugoden nakup .
Glavna tema preteklega tedna je nedavna odločitev FED, da obrestno mero obdrži na sedanjih nivojih, to je med 0 in 0,25 %. Odločitev FED je negativno vplivala na sentiment investitorjev. Volatilnost, ki jo merimo z indeksom VIX, je še v tednu pred sestankom FED padla pod 20, po sestanku pa sunkovito poskočila. Stališče, ki ga je zavzela ameriška centralna banka, je podkrepilo strah vlagateljev, da je globalna gospodarska rast krhka. Temu so sledili še slabši ekonomski podatki glede investicij na Kitajskem - njihova rast je najnižja v zadnjih 15 letih - in slabe novice o kitajskem PMI (Purchasing Managers Index) oz. indeksu vodij nabav, ki prikazuje stanje proizvodnega sektorja. Ta se je septembra 2015 znižal na najnižjo raven v zadnjih šest letih in pol. Vrednost indeksa znaša 47,0, kar je 0,3 indeksne točke manj kot avgusta in 0,5 indeksne točke manj od pričakovanj. Indeks pod 50 pomeni krčenje dejavnosti. Kljub najnižji vrednosti PMI v zadnjih 78 mesecih pa kitajska vlada po besedah njihovega premierja gospodarstvu ne bo pomagala z devalvacijo valute.
Debate o tem, kdaj bo FED naposled le zvišala ključno obrestno mero, so znova oživele. Do konca leta bo imel FED še dve zasedanji, prvo v oktobru, naslednjo v decembru. Lahko se zgodi, da do dviga obrestne mere letos sploh ne bo prišlo. Po pričakovanjih analitikov je dvig obrestne mere v oktobru malo verjeten, medtem ko je verjetnost dviga za 25 bazičnih točk v decembru 37 % (podatek velja na dan 24.9.2015). Zaradi negotovosti dviga obrestnih mer volatilnost na trgu ostaja visoka, dodatno pa bodo nanjo vplivala še pričakovanja glede upočasnjevanja kitajske gospodarske rasti in njenega vpliva na globalno gospodarsko rast. Vrednost izvoza ZDA na Kitajsko sicer predstavlja zgolj 1 % BDP, zato ZDA ne bi smele utrpeti hujših posledic zniževanja gospodarske rasti na Kitajskem.
Ameriški trg
Ameriški borzni trg bo pod vplivom pričakovanj nižje globalne gospodarske rasti, inflacijskih pričakovanj in normalizacije monetarne politike, ki je tik za ovinkom. Kljub nedavni korekciji tečajev so trenutna vrednotenja delnic, zajetih v indeks SPX, nad dolgoletnimi povprečji. Nekoliko pod dolgoletnimi povprečji pa so pričakovana vrednotenja za 2016. Dolgo obdobje nizkih obrestnih mer in nizka rast stroškov dela sta bila ključna za visoke profitne marže ameriških podjetij, toda trend se obrača. Brez vetra v hrbet, ki jim ga je nudila stimulativna monetarna politika, bodo morala ameriška podjetja za rast dobičkov v prvi vrsti zagotoviti rast prihodkov. Pri tem pa jih lahko ovira močan dolar.
Evropske borze
Evropske delnice so bile zaradi negotovosti v zvezi s Kitajsko pod večjim pritiskom kot ameriške. Od vrha v avgustu pa do 24.9.2015 so delnice, zajete v indeks Stoxx Europe 600, izgubile dobrih 15 %, delnice indeksa S&P 500 pa nekaj manj kot 11 %, merjeno v EUR. Evropska unija na Kitajsko izvozi približno 1,5 % BDP, zato se zdi padec pretiran. Bolj pomembni so ekonomski kazalniki, ki potrjujejo, da je gospodarstvo v EU na dobri poti okrevanja. Realni BDP je v drugem kvartalu 2015 porasel za 1,5 % na letni ravni, izboljšujeta se tako trg dela kot kreditni trg, stabilna ostaja tudi potrošnja. Zaradi nižjih pričakovanj glede inflacije in negotovosti v zvezi z globalno gospodarsko rastjo pa obstaja tudi realna možnost podaljšanja obdobja kvantitativnega sproščanja s strani ECB, kar bi pozitivno vplivalo na delniške trge.
Japonska
Japonska na Kitajsko izvozi 3,5 % BDP, zato so japonski izvozniki pod precejšnjim pritiskom. Šibka je tudi domača potrošnja, kar zadržuje inflacijska pričakovanja na nizkih nivojih. Japonska centralna banka je napovedala zmerno gospodarsko aktivnost in ohranila nivo monetarnih spodbud. Če bi prišlo do padca BDP v tretjem kvartalu oz. do apreciacije jena, lahko pričakujemo dodatne monetarne spodbude.
Trgi v razvoju
Največ so izgubile delnice trgov v razvoju. Negativen trend borznih tečajev traja že vse od konca aprila, do 24.9.2015 so delnice, zajete v indeks MSCI Emerging Market, izgubile dobrih 28 %, merjeno v EUR. Nizka domača potrošnja in trgovinska menjava ter nizke cene surovin so terjali svoj davek. Preuranjeno je trditi, da so EM trgi že dosegli dno, volatilnost na njih se bo še nadaljevala, so pa vrednotenja na teh trgih vse bolj zanimiva. Trenutni kazalnik knjigovodske vrednosti (price to book) je 1,3, kar je najnižje od finančne krize. V primerjavi z delnicami razvitih trgov so delnice razvijajočih se trgov kar za 35 % cenejše – diskont, kakršnega nismo videli zadnjih 12 let.
Razmere na trgu so torej še vedno naklonjene investicijam v delnice. Zadnja korekcija je ponudila prenekatero priložnost za ugoden nakup.
