Pomembnejše svetovne borze se letos nikakor ne morejo prebiti na nove najvišje vrednosti. Kot namerno se vedno pojavi kakšna negotovost v obliki grške ali kitajske krize. Svoje na ogenj pa priliva še negotovost na surovinskem trgu ter deljena mnenja analitikov o nadaljnji monetarni politiki ameriškega Federal Reserve.
Zaradi vsega dogajanja je vedno več analitikov pozornih na to ali bo trg obrnil smer. Ampak tudi, če do obrata trenda pride, moram poudariti, da se tečaji delnic ne odzovejo takoj. Medvedji trg pride skoraj vedno v dveh fazah in je pozicioniranje vlagateljev v prvi fazi ključno.
Prva faza
Verjetno večina izmed vas meni, da se pri medvedjem trgu zniža vrednost praktično vseh delnic. Ampak zgodovina kaže, da temu ni tako. Razvoj medvedjega trga je izjemno počasen. To je predvsem posledica tega, da se tudi sentiment vlagateljev spreminja zelo počasi (in ravno zaradi tega se mnogi zavejo, da se nahajajo sredi medvedjega trga takrat, ko je za umik prepozno). Ravno zaradi tega ima medvedji trg dve fazi.
Pok tehnološkega balona 2000 - 2003
Prva faza medvedjega trga se po navadi začne v enem samem sektorju oz. v industriji, ki je bila do tedaj ena izmed gonilnih sil trga. Tako so tudi prvi večji padci skoncentrirani le v tisti industriji in investitorji vidijo začetni umik tečajev kot izjemno nakupno priložnost. Kar se tiče ostalih sektorjev pa so ti največkrat v prvi fazi imuni na dogajanje ter nadaljujejo trend, v katerem so bili prej. V rezultatu se v prvi fazi lahko ostali sektorji tudi okrepijo, čeprav medvedji trg traja že dalj časa.
Poglejmo si dogajanje v preteklosti.
Proti koncu preteklega tisočletja je bil tehnološki sektor gonilna sila celotnega trga ter je vedno znova dosegal rekorde. In tudi, ko je na trg prišel medved, je bil na udaru ravno tehnološki sektor. Kaj pa preostali trg? Poglejmo si skoraj dvoletno obdobje od 24. marca leta 2000 do 19. marca leta 2002. S pokom tehnološkega balona je sektor v tem obdobju izgubil 65 odstotkov. Širši trg, merjen z indeksom S&P 500 je v istem obdobju izgubil "le" 22 odstotkov.
Izguba se na prvi pogled zdi velika. Ampak, ko bolj pogledamo, ugotovimo da je večina trga v tem obdobju poslovala pozitivno. Začnimo z zmagovalci: osnovne potrošne dobrine, finance in industrija so trije sektorji, ki so v tem obdobju pridobili v povprečju 27, 12 ter 8 odstotkov. In ti trije sektorji so bili skoraj ves čas v tem obdobju v pozitivnem območju.
Kaj pa preostali trg? Med tem, ko drugje nismo videli takih donosnosti, je večina trga ostala približno na izhodišču.
Torej je ameriški trg tudi v obdobju, ko je S&P 500 izgubil 22 odstotkov, tehnološki indeks pa več kot 60, posloval dokaj pozitivno, saj so ostali sektorji premagali primerjalni indeks za 20 odstotkov in več. Edini sektor, ki je vlekel trg navzdol, je bila tehnologija.
Pok nepremičninskega balona 2007 - 2009
Sedaj pa se bomo posvetili krizi, ki se je še najbolj spomnimo. Pogledali bomo obdobje od 19. julija 2007, ko je trg dosegel vrh pa do 12. septembra 2008, ko je propadla banka Lehman Brothers. V prvi fazi tega medvedjega trga je finančni sektor izgubil več kot 50 odstotkov. Glede na to, da je bil finančni sektor največji znotraj indeksa S&P 500, je indeks v tem obdobju izgubil približno 17 odstotkov.
V obdobju, ko je finančni sektor že zelo veliko izgubil, so nekateri sektorji znotraj indeksa poslovali pozitivno. Še najbolj se je v tem obdobju odrezal sektor osnovnih potrošnih dobrin in je zrasel za več kot 8 odstotkov. Dobro so se odrezali tudi sektorji energija, surovine in oskrba in so še poleti, pred propadom banke Lehman Brother, krepko nad izhodiščem.
Kar se tiče ostalih sektorjev v istem obdobju, so se ti gibali v skladu s splošnim trendom. Le da so bile izgube precej nižje.
Ampak spet, imamo večino sektorjev, ki so premagovali indeks v obdobju, ko je vodilni sektor izgubil več kot polovico svoje vrednosti.
Druga faza
In zakaj se vlagatelji tako bojijo medvedjega trga? Predvsem zaradi druge faze, ko se stvari obrnejo navzdol.
Pok tehnološkega balona 2000 - 2003
Pa se vrnimo na pok tehnološkega balona. V prvi fazi se je padec začel v tehnološkem sektorju. In pritisk na sektor ni popustil niti v drugi fazi med 19. marcem 2002 in 11. marcem 2003.
Kar pa je najbolj opazno, je to, da so se trendu pridružili tudi ostali sektorji, ki so v prvi fazi medvedjega trga pridobivali.
Večina sektorjev je zraven tudi izgubila vse prej ustvarjene donosnosti ter dohitela preostale udeležence trga.
Na kratko povedano, v drugi fazi medvedjega trga se skoraj vse giblje navzdol.
Pok nepremičninskega balona 2007 - 2009
Sedaj se pa vrnimo h poku nepremičninskega balona. V drugi fazi medvedjega trga, od propada Lehman Brother do 9. marca 2009, je finančni sektor nadaljeval padec in v tem obdobju izgubil približno 70 odstotkov.
Prejšnji zmagovalci so tudi podlegli dogajanju in se pridružili trendu, ki je vladal na trgu.
Če povzamemo, medvedji trg v drugi fazi za sabo povleče vse sektorje in ne le tistega, kjer se je trend začel. V tej fazi imajo negativne novice multipliciran vpliv na vlagatelje ter tudi zmagovalce (med sektorji) prisilijo v kapitulacijo. Zelo malo delnic v tej fazi trga preživi s pozitivnim rezultatom.
Dogajanje danes
Mogoče smo danes priča vrhu na trgu. Mogoče pa le konsolidaciji pred nadaljevanjem rasti v zadnjih mesecih letošnjega leta. Kaj je res, bo pokazal čas.
Ampak za tiste, ki ste mnenja, da se nahajamo pred novo krizo, je zelo pomembno, da ne pozabite, da medvedji trg v prvi fazi nikoli ne vpliva na vse delnice naenkrat. Ključ do uspeha je v aktivnem upravljanju ter identificiranju sektorjev, ki se bodo med naslednjim medvedjim trgom odrezali najbolje. Zelo veliko delnic iz sektorjev oskrbe ter osnovnih potrošnih dobrin je tudi danes dobro pozicioniranih za rast.
Seveda po prvi fazi vedno pride tudi druga faza medvedjega trga. In vlagatelji, ki bodo več pozornosti posvečali (sami ali s pomočjo finančnega svetovalca) tranziciji med fazami, bodo dogajanje prebrodili veliko bolj uspešno od ostalih.
