Mnenje javnosti je vse bolj naklonjeno temu, da bo v bližnji prihodnosti prišlo do Grexita. Tako smo se odločili pogledati, kako so slovenski vzajemni skladi izpostavljeni do grških vrednostnih papirjev.
Štiri leta trajajoča grška tragedija se bliža koncu. Pogajanja med Grčijo in posojilodajalci so propadla, Grki pa so z 61 odstotki na referendumu zavrnili pogoje nadaljnje pomoči. Pogajanja se sedaj nadaljujejo, a je vse več analitikov ter predstavnikov vlad pesimističnih.
Kako izpostavljeni so vzajemni skladi?
Ne glede na razplet grške krize, bo vpliv na gibanje točk vzajemnih skladov omejen. Če pogledamo širše, med vsemi obvezniškimi skladi, ki so dostopni evropskim vlagateljem, jih le 0,2 odstotka ima v lasti grški dolg. Gledano globalno, je le 6 odstotkov vseh obvezniških skladov izpostavljenih Grčiji. Najvišja izpostavljenost pa znaša 1,3 odstotka.
Če pogledamo delniške sklade, jih le 0,4 odstotka vseh, ki se prodajajo v Evropi, ima minimalno izpostavljenost do grških delnic. V Sloveniji pa je situacija še "boljša" iz vidika vlagateljev. Po do sedaj zbranih informacijah imata le dva sklada izpostavljenost do grških vrednostnih papirjev, ki presega en odstotek celotnega portfelja (podatek se bo sproti posodabljal).
Ni presenetljivo, da so se upravljavci izognili Grčiji. Država ima zelo malo multinacionalk, ki bi bile privlačne za upravitelje premoženja. Če se pa kakšno že najde, je pa povezana z stanjem v domačem gospodarstvu.
Izpostavljenost Grčiji torej ne bo predstavljala težav. Težave se lahko pojavijo le v primeru večjega pritiska na periferijo Evrope. In ravno zaradi tega tudi Naložbeni odbor trenutno še ne priporoča umika v obvezniške sklade. Čeprav pri Vzajemcih ne pričakujemo nadaljnjega pritiska na obveznice, je z novimi nakupi vseeno smotrno še počakati, saj je situacija z Grčijo še daleč od rešitve. Vlagatelji, ki v svojih portfeljih že imajo obvezniške sklade, pa naj te ravno zaradi tega še držijo.
Grexit danes z veliko manjšim vplivom, kot pred leti
V zadnjih nekaj tednih se je volatilnost na trgih povečala, likvidnost pa zmanjšala. Grčija še vedno ni dosegla dogovora, tako da se bo tako stanje nadaljevalo tudi v prihodnjih tednih. Torej se morajo vlagatelji pripraviti na nekoliko povišano volatilnost. Kar pa seveda ne pomeni, da ne pričakujemo rasti tečajev evropskih delnic. Menimo, da tudi morebiten bankrot Grčije in izstop države iz območja evra ne bi imel večjega vpliva na obvezniški in/ali delniški trg. Potrditev tega smo dobili tudi v ponedeljek po referendumu. Stanje danes se razlikuje od tistega, kar smo videli pred leti, ob začetku grške krize. Evropsko gospodarstvo se je od takrat okrepilo, bančni sistem se je okrepil, večji del dolga pa imajo v lasti ECB, IMF, EU in drugi t.i. posojilodajalci in ne več posamezne vlade. Tudi ECB ima danes na voljo več mehanizmov za povečanje likvidnosti in omejitev vpliva morebitnega Grexita.
Zato smo pri Vzajemcih mnenja, da je tveganje negativnega razpleta trenutnega dogajanja okoli Grčiji, zelo omejeno.
