Izbira prave strategije investiranja je velikokrat pomemben dejavnik pri dosegu naših zastavljenih ciljev. Preverili smo, katera strategija bi se za povprečnega vlagatelja najbolj obnesla v preteklih petih in desetih letih.
Poznamo tri osnovne načine investiranja v vzajemne sklade, ki lahko bistveno vplivajo na donosnost naložbe:
1. »Čakanje na pravi trenutek« (ang. market timing)
2. Enkratno vplačilo ali »kupi in drži« (ang. buy and hold)
3. Večkratno vlaganje ali »metoda povprečnega stroška« (MPS)
»Čakanje na pravi trenutek« (ang. market timing)
Pri tej metodi vlagatelj z vplačilom čaka na pravi trenutek, kdaj bo vstopil na trg. Tu gre predvsem za poskus prerokovanja prihodnosti. Mnogi vlagatelji uporabljajo to strategijo zaradi želje po večjih pričakovanih donosih in čakajo z vplačilom ali izplačilom na pravi trenutek. V večini primerov se zgodi, da ravno zaradi tega bodisi zamudijo pravi trenutek za vstop in kupujejo takrat, ko so cene že precej nad najnižjimi nivoji, oziroma plačujejo več in prodajajo, ko so cene že daleč pod vrhovi oziroma prodajo ceneje. Raziskave so pokazale, da je uporaba te strategije za vlagatelja najslabši možni način vlaganja.
Enkratno vplačilo ali »kupi in drži« (ang. buy and hold)
Enkratno vplačilo ne pomeni, da boste vplačali samo enkrat in nikoli več, temveč le, da niste obvezani na določeno dobo ali znesek vplačevanja. V tem primeru ste izbrali poljubno varčevanje. V sklad boste kadarkoli lahko vplačali poljubne zneske, paziti morate le na višino minimalnega vplačila.
Metoda enkratnega vplačila pomeni, da vlagatelj izvrši enkratno vplačilo v vzajemni sklad v določenem obdobju. Prednost enkratnega vplačila pred postopnim oziroma večkratnim vlaganjem v vzajemne sklade je v tem, da lahko posameznik v primeru rastočih tečajev, če danes vloži v vzajemni sklad na primer 12.000 evrov, računa na višjo pričakovano donosnost, kot posameznik, ki bo vsak mesec v vzajemni sklad naložil po 1.000 evrov (obrestno obrestni račun). Slabost enkratnega vplačila v primerjavi s postopnim vlaganjem v vzajemne sklade pa je, da posameznik sprejema večje tveganje vstopa na trg v napačnem trenutku (na primer tik pred večjim padcem tečajev vrednostnih papirjev).
Večkratno vlaganje ali »metoda povprečnega stroška« (MPS)
S pomočjo strategije postopnega vstopa na trg sredstva vplačujemo postopoma s čimer si precej zmanjšamo tveganje vstopa na trg v napačnem trenutku. Vlagatelj s postopnim investiranjem prihrani vznemirjanje in dragoceni čas, ki bi ga porabili z čakanjem na pravi trenutek za vstop. Za isti znesek v času padanja tečajev kupite več točk v času rasti pa manj, kar se v obdobjih negotovosti največkrat izkaže, da je dosežena povprečna cena, po kateri točke kupuje nižja od povprečne vrednosti točk na nihajočem trgu v istem obdobju.
Katera strategija se je v preteklosti najbolj obnesla?
Za primerjavo bomo uporabili tri osnovne tipe skladov: delniški, obvezniški in mešani. Iz vsake kategorije bomo vzeli po tri sklade glede na njihov rezultat v izbranem časovnem obdobju - najbolj donosnega, najmanj donosnega in sklad iz sredine lestvice.
Tabela: Skladi, izbrani glede na rezultate v obravnavanem obdobju
Delniški |
5 let ( vloženih 6.000 € ) |
10 let ( vloženih 12.000€ ) |
Najboljši |
||
Najslabši |
||
Povprečni |
||
|
|
|
Obvezniški |
5 let ( vloženih 6.000 € ) |
10 let ( vloženih 12.000€ ) |
Najboljši |
||
Najslabši |
||
Povprečni |
||
|
|
|
Mešani |
5 let ( vloženih 6.000 € ) |
10 let ( vloženih 12.000€ ) |
Najboljši |
||
Najslabši |
||
Povprečni |
Pri primerjavi lahko opazimo, da je metoda povprečnega stroška boljša v času negotovosti oz. padanja tečajev saj za isto ceno lahko kupimo več enot posameznega sklada in omejimo ali celo izničimo izgubo. Metoda enkratnega vplačila pa se bolj obnese v obdobju rasti tečajev. Primerjava je bila narejena s pomočjo kalkulatorja "Metode vlaganja" na Vzajemci.com.
Primerjava donosnosti posameznih strategij na primeru vloženih 6.000 evrov v obdobju 5 let: