Izbira prave strategije investiranja je pomemben dejavnik pri dosegu ciljev

Osnove vlaganja

Članek slika

Izbira prave strategije investiranja je velikokrat pomemben dejavnik pri dosegu naših zastavljenih ciljev. Preverili smo, katera strategija bi se za povprečnega vlagatelja najbolj obnesla v preteklih petih in desetih letih.

Poznamo tri osnovne načine investiranja v vzajemne sklade, ki lahko bistveno vplivajo na donosnost naložbe:

1. »Čakanje na pravi trenutek« (ang. market timing)
2. Enkratno vplačilo ali »kupi in drži« (ang. buy and hold)
3. Večkratno vlaganje ali »metoda povprečnega stroška« (MPS)

»Čakanje na pravi trenutek« (ang. market timing)

Pri tej metodi vlagatelj z vplačilom čaka na pravi trenutek, kdaj bo vstopil na trg. Tu gre predvsem za poskus prerokovanja prihodnosti. Mnogi vlagatelji uporabljajo to strategijo zaradi želje po večjih pričakovanih donosih in čakajo z vplačilom ali izplačilom na pravi trenutek. V večini primerov se zgodi, da ravno zaradi tega bodisi zamudijo pravi trenutek za vstop in kupujejo takrat, ko so cene že precej nad najnižjimi nivoji, oziroma plačujejo več in prodajajo, ko so cene že daleč pod vrhovi oziroma prodajo ceneje. Raziskave so pokazale, da je uporaba te strategije za vlagatelja najslabši možni način vlaganja.

Enkratno vplačilo ali »kupi in drži« (ang. buy and hold)

Enkratno vplačilo ne pomeni, da boste vplačali samo enkrat in nikoli več, temveč le, da niste obvezani na določeno dobo ali znesek vplačevanja. V tem primeru ste izbrali poljubno varčevanje. V sklad boste kadarkoli lahko vplačali poljubne zneske, paziti morate le na višino minimalnega vplačila.

Metoda enkratnega vplačila pomeni, da vlagatelj izvrši enkratno vplačilo v vzajemni sklad v določenem obdobju. Prednost enkratnega vplačila pred postopnim oziroma večkratnim vlaganjem v vzajemne sklade je v tem, da lahko posameznik v primeru rastočih tečajev, če danes vloži v vzajemni sklad na primer 12.000 evrov, računa na višjo pričakovano donosnost, kot posameznik, ki bo vsak mesec v vzajemni sklad naložil po 1.000 evrov (obrestno obrestni račun). Slabost enkratnega vplačila v primerjavi s postopnim vlaganjem v vzajemne sklade pa je, da posameznik sprejema večje tveganje vstopa na trg v napačnem trenutku (na primer tik pred večjim padcem tečajev vrednostnih papirjev).

Večkratno vlaganje ali »metoda povprečnega stroška« (MPS)

S pomočjo strategije postopnega vstopa na trg sredstva vplačujemo postopoma s čimer si precej zmanjšamo tveganje vstopa na trg v napačnem trenutku. Vlagatelj s postopnim investiranjem prihrani vznemirjanje in dragoceni čas, ki bi ga porabili z čakanjem na pravi trenutek za vstop. Za isti znesek v času padanja tečajev kupite več točk v času rasti pa manj, kar se v obdobjih negotovosti največkrat izkaže, da je dosežena povprečna cena, po kateri točke kupuje nižja od povprečne vrednosti točk na nihajočem trgu v istem obdobju.

Katera strategija se je v preteklosti najbolj obnesla?

Za primerjavo bomo uporabili tri osnovne tipe skladov: delniški, obvezniški in mešani. Iz vsake kategorije bomo vzeli po tri sklade glede na njihov rezultat v izbranem časovnem obdobju - najbolj donosnega, najmanj donosnega in sklad iz sredine lestvice.

Tabela: Skladi, izbrani glede na rezultate v obravnavanem obdobju

Delniški

5 let ( vloženih 6.000 € )

10 let ( vloženih 12.000€ )

Najboljši

Franklin India Fund [A]

RCM Osteuropa Aktien

Najslabši

EEF Equity Japan [RH]

SGAM Equities Eu.Financial

Povprečni

ILIRIKA BRIC delniški

KD Rastko

 

 

 

Obvezniški

5 let ( vloženih 6.000 € )

10 let ( vloženih 12.000€ )

Najboljši

PI Funds Emerging Markets Bond

PI Funds Emerging Markets Bond

Najslabši

PI Funds Euro Short Term

RCM Global Rent

Povprečni

RCM Global Rent

Abančna DZU OBVEZNIŠKI

 

 

 

Mešani

5 let ( vloženih 6.000 € )

10 let ( vloženih 12.000€ )

Najboljši

Abančna DZU URAVNOTEŽENI

Probanka Alfa

Najslabši

KD Galileo

RCM Global Mix

Povprečni

Triglav Renta

KD Galileo

Pri primerjavi lahko opazimo, da je metoda povprečnega stroška boljša v času negotovosti oz. padanja tečajev saj za isto ceno lahko kupimo več enot posameznega sklada in omejimo ali celo izničimo izgubo. Metoda enkratnega vplačila pa se bolj obnese v obdobju rasti tečajev. Primerjava je bila narejena s pomočjo kalkulatorja "Metode vlaganja" na Vzajemci.com.

Primerjava donosnosti posameznih strategij na primeru vloženih 6.000 evrov v obdobju 5 let:

Primerjava donosnosti posameznih strategij na primeru vloženih 12.000 evrov v obdobju 10 let:

Opomba: skladi so izbrani glede na tečajnico vzajemnih skladov v času pisanja prispevka (23. 5. 2011). Izbrani so bili najboljši skladi iz kategorije, najslabši skladi iz kategorije in skladi, ki se nahajajo najbližje povprečni donosnosti vseh skladov v skupini v določenem časovnem obdobju v kategoriji. Pri izračunih niso upoštevani skladi, ki ne poslujejo v valuti EUR in skladi, ki vlagateljem izplačujejo dividende. Prispevek je informativne narave in ne predstavlja priporočila za nakup. Pretekli donosi niso garancija za prihodnost. Za več informacij pišite na [email protected]

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja