Potem ko je konec lanskega leta kazalo, da bo propadel še en poskus prodaje Mercatorja, je ta sredi letošnjega leta vendarle pristal v rokah hrvaškega Agrokorja. Prodaja družbe tujcem pa je obudila polemike o nacionalnem interesu, prestrašila slovenske dobavitelje in sprožila ugibanja o namenih visoko zadolženega Agrokorja z Mercatorjem.
Mercator ima za sabo dolgo in burno zgodovino lastništva, skozi katero ga je ves čas tepla nestabilnost lastniške strukture. V zadnjih letih je steklo kar nekaj poskusov stabilizacije lastništva oz. prodaje večinskega deleža, ki pa so jih kot po pravilu spremljale polemike o nacionalnem interesu.
Agrokor se je že v preteklih letih potegoval za Mercator. Potem ko je še v letu 2011 za delnico Mercatorja ponujal 221 evrov, je v začetku letošnjega leta ponudil bistveno manj, 86 evrov. Kljub občutno nižji ceni so lastniki Mercatorja tokrat ponudbo sprejeli, saj so, predvsem družbe iz skupine Laško, krvavo potrebovali kapital.
Pred podpisom prodajne pogodbe je v Sloveniji vrelo
Obudile so se večletne dileme, povezane s prodajo največjega slovenskega trgovca, prihajalo je do argumentov v prid in proti prodaji. Tisti za prodajo so poudarjali nujnost odprtja Slovenije tujemu kapitalu, tisti proti pa so v svojih argumentih izpostavljali strateške vidike, povezane s slovenskim kmetijstvom in živilskopredelovalno industrijo.
Mercatorjevi dobavitelji so se zbali za svojo prihodnost, saj močno zadolženi Agrokor na Hrvaškem velja za podjetje, ki najkasneje plačuje dobavitelje, hkrati pa so se zbali, da jim Hrvati ne bodo več zagotavljali enakega položaja, kot so ga imeli v Mercatorju doslej.
Na noge so skočili tudi sindikati ter gospodarskemu in kmetijskemu ministru izročili javni poziv proti prodaji Mercatorja Agrokorju. Menili namreč so, da je prodaja Mercatorja finančno šibkemu in strateško neustreznemu kupcu velika napaka. Slovenski forum socialnega podjetništva je celo pripravil pobudo, v okviru katere bi sedanji in nekdanji zaposleni v Mercatorju, potrošniki, dobavitelji, sindikati in drugi odkupili Mercator in ga preoblikovali v zadrugo.
Vlada je nato prodajalce Mercatorja pozvala, naj postopke vodijo z vso skrbnostjo dobrega gospodarja in pri odločitvah upoštevajo tudi vidike ohranitve delovnih mest, odnose v dobaviteljskih verigah in ostale pomembne vidike za slovensko gospodarstvo. Tik pred izvedbo posla je vlada s strani prodajalcev dobila zagotovila o Agrokorjevih zavezah glede slovenskih proizvajalcev kot dobaviteljev, pravic delavcev ter ohranitve socialnega dialoga.
V Mercatorju so se medtem morali pripraviti na možnost, da tudi vnovičen poskus prodaje ne bo uspel. Zato so v začetku junija z bankami upnicami sklenili dogovor o finančnem prestrukturiranju skoraj milijardnega dolga v primeru neizvedbe prodaje Agrokorju. S tem je uprava Mercatorja uspešno privedla h koncu enega od ključnih procesov sanacije družbe.
Zgodba je epilog dobila konec junija
Mercatorjeva zgodba je epilog dobila konec junija, ko je konzorcij prodajalcev približno 53-odstotnega deleža Mercatorja (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, NLB, NKBM, Gorenjska banka, Prvi faktor-Faktoring, Banka Koper, Hypo Alpe-Adria Bank, NFD, Banka Celje in NFD holding) svoj delež prodal Agrokorju in zanj prejel 172 milijonov evrov oz. 86 evrov na delnico. Levji delež kupnine, 76 milijonov evrov, je šel v roke treh družb iz skupine Laško, s čimer so se Laščani pomembno razdolžili.
Agrokor je nato po ceni 86 evrov za delnico objavil ponudbo za odkup preostalega deleža v Mercatorju in svoje lastništvo povečal na 81 odstotkov, s čimer je za celotni delež v Mercatorju odštel 261,5 milijona evrov. Agrokor je Mercatorju poleg tega zagotovil še podrejeno posojilo v višini 220 milijonov evrov za dokapitalizacijo in obratna sredstva.
Mercator, ki ga tudi pod hrvaškim lastništvom še naprej vodi Toni Balažič, se po koncu lastniške zgodbe zdaj osredotoča na izboljšanje poslovanja. Potem ko je leto 2013 na ravni skupine končal s 27 milijoni evrov izgube, naj bi že letos beležil dobiček, tega pa naj bi prihodnje leto še okrepili.
