Madžarski parlament je v ponedeljek sprejel zakon, ki omogoča pospešeno gradnjo madžarskega kraka plinovoda Južni tok in zaobide postopke EU, iz katere prihajajo očitki, da meddržavni sporazumi v okviru načrtovanja gradnje plinovoda niso skladni z evropsko zakonodajo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zakon, ki so ga poslanci sprejeli s 132 glasovi za in 35 proti, po poročanju dpa omogoča, da lahko cevi po novem gradijo tudi podjetja brez ustreznih dovoljenj, medtem ko evropski spletni bilten EU Observer navaja, da zakon podjetjem omogoča gradnjo brez dovoljenja EU.
Madžarska se je zbližala z Rusijo
Madžarski premier Viktor Orban se je v zadnjem času precej tesneje povezal z Rusijo, ki je zaradi krize v Ukrajini v najslabših odnosih z Zahodom po koncu hladne vojne.
Madžarska sicer ne podpira le Južnega toka, ampak tudi druge ruske energetske projekte. Med drugim je z Moskvo sklenila sporazum o skladiščenju plina in gradnji novih reaktorjev v jedrski elektrarni Paks.
Projekt vreden 16 milijard evrov
Plinovod Južni tok naj bi bil sicer dolg 2600 kilometrov. Glavna trasa je predvidena pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. V Sloveniji se bo po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov.
Projekt je po oceni, ki je stara že nekaj let, vreden 16 milijard evrov, pri čemer naj bi naložba v Sloveniji dosegla okoli milijardo evrov.
Preko Južnega toka, ki bi se izognil tranzitnim državam, kot je Ukrajina, naj bi bilo v Evropo možno dobaviti 63 milijard kubičnih metrov plina letno.
