Borzni trgi bolj potrebujejo konjunkturo kot nizke obresti

Borzni trgi bolj potrebujejo konjunkturo kot nizke obresti

Zdaj, ko se je borzna rast na razvitih trgih ustavila, se vlagatelji sprašujejo, kako bo šlo naprej. Pri svojih analizah imajo na voljo klasične parametre kot so obrestne mere, gospodarsko rast, geopolitiko in druge.

Glavni problem pri tem je sedaj ugotoviti, kaj najbolj vpliva na borze: kupovanje na kredit, dobički podjetij ali kaj drugega. V zadnjih štirih letih je bilo večinoma jasno, da so bile motor rasti delnic na Wall Streetu nizke obrestne mere in kupovanje na kredit.

Kreditni tokovi kažejo na pregretost borz

Obseg kreditov, namenjen kupovanju vrednostnih papirjev v Ameriki, je v letu 2010 znašal med 230 in 270 milijard dolarjev, v letu 2013 med 380 in 440 milijard, medtem ko je po podatkih stanje teh kreditov v februarju letos znašalo 465 milijard dolarjev. V zadnjih štirih letih se je torej obseg kreditiranja za nakupe delnic podvojil in znaša približno toliko kot v letu 2007.

Kreditni tokovi torej kažejo na pregretost borznega trga, saj je obsežno kupovanje z izposojenim denarjem eden od glavnih atributov borznega bika.

Ameriške obveznice kažejo, da je na trgih prisoten bik

Vendar drug kazalec borznega stanja, donos 10-letnih ameriških obveznic kaže malce drugačno sliko. Zgodovinsko gledano so letni donosi teh obveznic pod tremi odstotki nakazovali, da je borza v medvedu,  donosi nad 6-timi ali 7-imi odstotkov pa, da je na delniških trgih prisoten bik.

Danes ti donosi znašajo okoli 2,7 odstotka in po logiki bi rekli, da smo v medvedjem borznem trendu. Vendar bežen pogled na zgodovino gibanj teh donosov na eni strani in gibanja Dow Jonesa kaže, da so se borzni baloni v zadnjih dvajsetih letih vsakokrat razblinili pri nižjih letnih donosih obveznic.

Leta 1987 se je močan padec delnic zgodil pri donosih obveznic pri 9% letno, leta 2000 pri 6%, leta 2008 pri 5%. Na kateri ravni donosov obveznic se bo zgodil naslednji pok? Težko reči, vendar verjetno na nižji od 5 odstotkov. Bo to pri treh ali štirih odstotkih?

Borze sedaj ne poganjajo več obresti in poceni denar

Verjetno da, kajti glede na gibanje denarnih agregatov, ki v zadnjih desetletjih kažejo stalno rast, se tudi obseg kreditne mase vseskozi povečuje, tako za gospodarstvo in prebivalstvo, kot za borzne nakupe. Zato bi moral biti borzni vlagatelj sedaj oprezen že pri nižjih ravneh obrestnih mer, kot je bil to primer v preteklosti.

S precejšnjo verjetnostjo lahko rečemo, da borzo sedaj ne poganjajo več obresti in poceni denar. Pred desetimi leti bi 3-odstoten donos 10-letnih obveznic za zagon trga delnic  pomenil več kot danes. Vendar danes glede na čedalje večjo kompleksnost ter soodvisnost denarnih trgov in visok nivo kreditov ti trije odstotki niso več tako malo, kot bi bili nekoč v preteklosti.

Glavni motor bodoče rasti so višji dobički podjetij

Glavni motor bodoče rasti bi tako bili po mojem mnenju bolj višji dobički podjetij, ti pa so mogoči ob višji gospodarski rasti. S to ugotovitvijo se strinja tudi Jeremy Siegel profesor na Wharton School iz Pennsilvanie, ki pravi, da lahko borzo do konca leta, gledano v ZDA seveda, dvigne le gospodarska rast, visoka 3,5 ali več odstotkov letno. Precej ekonomistov je v tem trenutku skeptičnih glede take konjunkture.

Tudi tekoče borzne cene ameriških ter nemških delnic sedaj slonijo na določenem optimizmu glede bodočih dobičkov. Vendar je pri nekaterih delnicah vkalkuliranega več optimizma pri drugih pa manj, kot bi rekel Benjamin Graham.

Priporoči članek prijatelju