Tudi Nouriel Roubini opozarja, da bi lahko 140 dolarjev za sod nafte upočasnilo okrevanje razvitih gospodarstev. V času naravnih katastrof in političnih nemirov postaja nafta vse pomembnejši dejavnik pri nadaljnjem gibanju trgov.
Gibanje cene nafte pomembno vpliva na globalna gospodarska gibanja. Nafta in naftni derivati namreč sodijo zaradi svojega energetskega pomena in široke uporabe med najpomembnejše energetske vire oziroma surovine. Zaradi velikega pomena za gospodarstvo je nafti posvečena velika pozornost in posebna obravnava.
Izbruh nasilja v Afriki in na Bližnjem vzhodu je potisnil ceno nafte navzgor. Visoke cene nafte zvišujejo nabavne cene surovin, kar posledično negativno vpliva na dobiček podjetij, zaradi česar delnice podjetja izgubijo vrednost. Na drugi strani se zaradi višjih cen izdelkov zmanjša tudi potrošnja, kar pripelje do upočasnitve gospodarske rasti.
Prevladujoča globalna vzroka za rast cen nafte oziroma za ohranjanje njenih visokih cen sta dva. Prvi je izražen v obliki tveganih političnih razmer v državah izvoznicah nafte. Zaradi tega narašča vrednost premije za tveganje, ki končno povečuje ceno nafti. Drugi vzrok pa najdemo v visokih stopnjah rasti porabe nafte v nekaterih najhitreje rastočih gospodarstvih, pri čemer izstopata predvsem Indija in Kitajska. Soočeni smo torej na eni strani s konstantno rastjo obsega povpraševanja po nafti in na drugi strani z izrazito visokim tveganjem motene dobave s strani večjih proizvajalk. Inflacijski pritisk zaradi zviševanja cen nafte povzroči večje zaznavanje tveganja, manjšo likvidnost gospodarstev in večjo nestanovitnost, zlasti na finančnih trgih in blagovnih borzah.
Volatilna narava tekočega zlata
Prav tako kot danes so imeli tudi v preteklosti na kratkoročno gibanje cene nafte največji vpliv naravne nesreče, geopolitična trenja v državah OPEC in špekulativni nameni vlagateljev. Od sredine 80. let do konca leta 2003 se je cena nafte zadrževala pri okoli 25 dolarjih za sod. Zaradi gospodarske rasti in drugih dejavnikov je z leti naraščala in julija 2008 dosegla vrh pri 147,30 dolarja za sod. Zaradi upočasnitve ekonomske aktivnosti in zmanjšanja povpraševanja po surovinah je cena nafte strmo padla in že decembra 2008 dosegla najnižjo raven pri ceni 32 dolarjev za sod. Ceno nafte so v letu 2010 oblikovali ponudba in povpraševanje, raven zalog ter podatki o gospodarskem okrevanju in negotovosti glede evropske dolžniške krize. Od septembra 2010 se je cena nafte spet močno povišala. Razloge za rast sprva najdemo v povečanem povpraševanja po surovinah predvsem s strani razvijajočih se trgov (Kitajska in Indija), kasneje pa zaradi predpostavljene višje svetovne gospodarske rasti ter političnih nemirov v severnoafriški regiji in na Bližnjem vzhodu. Slednji dejavniki so ceno tekočega zlata v začetku leta 2011 znova pripeljali na ravni iz leta 2008.
Vpliv japonskega potresa in političnih nemirov v Libiji
V tem trenutku se analitiki po svetu sprašujejo, kakšen srednjeročen vpliv bodo imeli na ceno nafte vojna v Libiji ter jedrska katastrofa in cunami na Japonskem. Položaj na Japonskem ima vpliv na ceno nafte na strani povpraševanja, medtem ko vojna v Libiji (četrta največja proizvajalka nafte v Afriki) vpliva na strani ponudbe, saj je Libija večino nafte izvozila predvsem v Evropo. Razlog za to, da se cena nafte zaradi krize na Bližnjem vzhodu v zadnjem času ni drastično povečala, lahko najdemo v tem, da je Japonska, kot tretja največja naftna potrošnica, zaradi jedrske krize in cunamija znatno zmanjšala povpraševanje po nafti. Nižje povpraševanje Japonske kljub moteni dobavi ni povzročilo večjega pritiska na ceno nafte. Ameriški urad za energijo (EIA) srednjeročno ne pričakuje drastičnih sprememb pri ceni nafte, saj meni, da bo odpravljanje posledic cunamija na Japonskem dolgotrajnejše.
Nejasni prihodnji trendi
Ob povečani gospodarski aktivnosti in morebitni širitvi ter nadaljevanju nemirov v zaradi nafte bolj pomembnih državah, pa se lahko predvsem zaradi motenosti dobave pričakuje, da se bo ob močnem povpraševanju in stopnjevanju napetosti pritisk na rast cene nadaljeval. Visoka raven zalog in zmožnost držav članic OPEC, da povečajo proizvodnjo, bosta v prihodnje blažili pritiske za nadaljnjo močnejšo rast cen, kar bo centralnim bankam v pomoč pri brzdanju inflacijskih pritiskov ob oživljanju gospodarske rasti.
Analitiki so glede prihodnosti finančnih trgov optimistični, saj je ob zadnjih poslovnih rezultatih podjetij na trgu zaznati precej optimizma, ki nakazuje, da se bo ob večinoma pozitivnih podatkih globalno okrevanje nadaljevalo. Ker so klasični viri energije, v nasprotju z alternativnimi viri, omejeni, ostaja sektor surovin in energije ne glede na trenutno situacijo in prihodnja pričakovanja dolgoročno perspektiven.
