Za nami je prvi kvartal letošnjega leta. Med vzajemnimi skladi vodijo tisti, ki so v preteklih letih beležili podpovprečne rezultate. Leto 2014 se je začelo odlično predvsem za 'zlate sklade' ter za tiste, ki sredstva vlagateljev investirajo v slovenske delnice.
Povprečna donosnost vseh vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji, na dan 29.3.2014 znaša -0,45 odstotka. Povprečna donosnost vseh skladov slovenskih DZU je letos znašala -0,11 odstotka, medtem ko so skladi tujih upravljavcev v povprečju izgubili 0,74 odstotka vrednosti.
Slovenija in zlato zmagovalci prvega kvartala
Leto 2014 se je začelo odlično predvsem za t.i. 'zlate sklade' ter za tiste, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice izdajateljev iz balkanske regije, predvsem v Sloveniji.
Najbolje so leto začeli skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v vrednostne papirje podjetij iz balkanske regije, predvsem v Sloveniji. Med peterico najdonosnejših v letu 2014 sta dva sklada, ki sredstva vlagateljev investirata predvsem v vrednostne papirje slovenskih podjetij. NLB Skladi - Slovenija delniški je letos zrasel že za 19,50 odstotka in je najdonosnejši vzajemni sklad v letu 2014. Gre za edini sklad (na svetu), ki vsa sredstva plasira na naš lokalni trg. Delnice podjetji na ljubljanski borzi, še do nedavno v primežu političnih spletk, ne-izvedenih strukturnih reform in pod vprašajem morebitne finančne pomoči s strani evropskih partnerjev, so se vendarle obrnile v trend, ki je globalno na trgih prisoten že od pomaldi leta 2009. Mešani sklad NFD 1 pa je do 29. marca zrasel za 9,38 odstotka.
Analitiki NLB Skladi so že v februarski izjavi za javnost povedali, da pričakujejo opazno rast tečajev delnic na Ljubljanski borzi. Kot so sporočili: »Ugodna vrednotenja, nestabilna lastniška struktura ter pričakovano krpanje proračuna z odprodajami državnih deležev so ključni razlogi za utemeljenost špekulacij o privatizaciji. Ocenjujemo, da je dejanska izvedba prodaj, precej verjetna. V kolikor se bo slovenska politika vzdržala novih, za gospodarstvo bolečih posegov, kot so dodatno višanje davkov in nadaljnje visoko državno trošenje, pričakujemo v naslednjih dveh letih dodatno 30 - 40 odstotno povečanje VEP-a podsklada NLB Skladi - Slovenija delniški.«
Pozitivno so leto začeli tudi t.i. zlati skladi. To so delniški vzajemni skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice izdajateljev, katerih osnovna dejavnost, oziroma ena poglavitnih dejavnosti je proizvodnja ali predelava žlahtnih kovin (platina, srebro, zlato idr.) oziroma poslovanje (nakup, prodaja, posredovanje) z žlahtnimi kovinami. Drugo in tretje mesto med peterico najdonosnejših v letošnjem letu zasedata PI Gold Stock z 13,2-odstotno donosnostjo ter Amundi Funds Equity Global Gold Mines z 12,19 odstotno donosnostjo.
|
Vzajemni sklad |
Leto 2014 |
|
19,50 |
|
|
13,20 |
|
|
12,19 |
|
|
9,38 |
|
|
7,66 |
Rusija pristala na dnu lestvice
Dogajanje v Ukrajini ter letošnja depreciacija valut držav v razvoju sta močno vplivali na vrednost ruskih delnic ter na ruski rubelj. Rusija je bila letos eden izmed najslabših trgov za investiranje. Vse to se je odrazilo tudi a vrednosti točk vzajemnih skladov, ki sredstva vlagateljev investirajo tudi v Rusiji. Med petimi najmanj donosnimi skladi letošnjega leta so prav vsi taki, ki sredstva vlagateljev investirajo v Rusiji ter v drugih državah Vzhodne Evrope. Najslabše se je izkazal RCM Russland Aktien, ki sredstva vlagateljev investira izključno v ruske delnice. Sklad je letos izgubil že 22,20 odstotka. Od najnižje vrednosti točke, ki jo je sicer dosegel 17. marca, je sklad sicer pridobil že dobrih 11 odstotkov.
|
Vzajemni sklad |
Leto 2014 |
|
-22,20 |
|
|
-15,83 |
|
|
-15,39 |
|
|
-14,84 |
|
|
-13,28 |
Slabo se je leto začelo tudi za sklade, ki sredstva vlagateljev investirajo na drugih trgih v razvoju, kar je predvsem posledica negotovosti glede nadaljnjega razvoja dogodkov na razvijajočih se trgih zaradi političnih kriz, ki jih pretresajo, ter zaradi nadaljevanja špekulacij glede nadaljnje denarne politike Federal Reserve.
Zdravstvo, nepremičnine ter surovine zmagali med panožnimi skladi
Med panožnimi skladi so letos izstopali predvsem tisti, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice podjetij iz sektorja zdravstva (+3,00 odstotka), nepremičnin (+2,82 odstotka) ter surovin in materialov (+2,36 odstotka). Najslabše pa so se odrezali skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice podjetij iz sektorja potrošnih dobrin (-2,13 odstotka), industrije (-1,08 odstotka) ter iz sektorja telekomunikacij (-0,70 odstotka).
