Irak si je zastavil cilj, da bo do leta 2020 potrojil svojo proizvodnjo nafte in pri tem sodeluje tudi z Iranom pri sestavi strategije, ki jim bo pri tem pomagala in bo obenem omejila vpliv Savdske Arabije v organizaciji OPEC.
Namestnik ministra za energijo Hussain al-Shahristani je prejšnji teden izjavil, da načrtujejo zvišanje proizvodnje na 9 milijonov sodčkov nafte na dan (9m bpd) do konca desetletja. To bi moralo pozitivno vplivati na gospodarstvo, ki še vedno čuti posledice vojne in trenj znotraj države. Decembra je proizvodnja Iraka znašala 3m bpd.
Prihodki od dodatnih milijonov sodčkov nafte, ki bi jih Irak rad načrpal, bi predstavljali ogromno podporo gospodarstvu (prihodki iz naslova nafte predstavljajo skoraj 95 odstotkov vseh prihodkov države). Trenutne pogodbe, ki jih imajo sklenjene, so zvišale proizvodnjo na 2,9m bpd kar je tudi najvišja raven v več kot 20 letih.
Načrt, ki bo ogrozil status Savdske Arabije v organizaciji OPEC, bi lahlo močno pocenil cene nafte, če se Irak odloči, da se ne bo držal dogovorjenih kvot in bo več nafte prodal na trgu.
Britanska naftna velikana BP in Royal Dutch Shell si od načrta veliko obetata, saj že upravljata z dvema velikima naftnima nahajališčima na jugu države.
Slika: Prikazuje dnevno proizvodnjo posameznih držav (v milijonih sodčkov). Vir podatkov: emergingfrontiers.com
Načrt pa ni brez večjih izzivov
Četudi jim uspe povečati proizvodnjo na 9m bpd, bodo še vedno potrebovali novo infrastrukturo (naftovode ter prenova pristanišča), saj trenutna ne bo zadoščala. Vrednost potrebne investicije se po mnenju analitikov giblje v milijardah dolarjev.
Ambicije bi lahko zavrla tudi Savdska Arabija, ki je svoj vpliv v zadnjih 10 letih v organizaciji OPEC večkrat izkoristila za to, da je ceno nafte obdržala nad 100 dolarji za sodček. Tako se bo tudi Savdska Arabija sama znašla v situaciji, ko bi morala povečati svojo proizvodnjo, da bi obdržala svoj vpliv v OPEC. Savdska Arabija je že decembra proizvajala 9,8m bpd, kar je približno za 100 tisoč sodčkov več od povprečne novembrske proizvodnje.
Strokovanjaki menijo, da bodo napetosti med članicami OPEC, ki proizvedejo približno 30 odstotkov vse svetovne nafte, rasle predvsem zaradi energetske revolucije, ki smo ji bili priča v zadnjem desetletju. Članice OPEC se tako spopadajo z vse večjo proizvodnjo nafte v ZDA.
Slika: Prikazuje pet držav z največjimi zalogami nafte (v milijardah sodčkov) na svetu. Vir podatkov: emergingfrontiers.com
Številne negotovosti in visok potencial
Irak se poleg tega še vedno spopada z veliko težavami, ki bi lahko ogrozile napovedano rast proizvodnje nafte. Politična nestrinjanja znotraj centralne vlade zavirajo veliko infrastrukturnih projektov. Obstaja pa še veliko negotovsti glede ključnih naftnih nahajališč v napol-avtonomski regiji kjer prebivajo Kurdi. Regionalna kurdska vlada je stalno v konfliktih s centalno vlado glede ozemlja in naftnih pravic.
In kljub vse hitrejši rasti tujih investicij, ostaja Irak še vedno precej zadržan do teh. Izključujoč naftno industrijo, morajo privatna podjetja odigrati še veliko vlogo pri oblikovanju politike in gospodarstva.
Skoraj četrtina prebivalstva živi pod mejo revščine. Stopnja brezposelnosti je visoka. Še višja pa je stopnja zaposlenosti s skrajšanim delovnim časom, kar dodatno vpliva na socialno stanje posameznikov in niža potrošnjo.
Pred državo je še dolga pot, na koncu katere obstaja boljše življenje. Država ima izreden potencial, ki ga vidi vse več vlagateljev, ki so pripravljeni sprejeti višje tveganje.
