SCT s štirimilijardnim poslom Rusiji

Slovenija

Pahor: Slovenija mora zasesti položaje v evropski infrastrukturi

Slovenija bo po besedah premiera Boruta Pahorja v letu 2011 imela priložnost, da zasede nekaj pomembnih položajev v evropski politični, gospodarski in monetarni infrastrukturi. "Če bomo imeli možnost, zlasti ko gre za valutno skupino, bomo prav gotovo storili vse za to, da naši ljudje te položaje zasedejo," je zatrdil Pahor.

Da položaje v evropski infrastrukturi zasedejo Slovenci, je pomembno ne samo za njihov uspeh, temveč tudi za interese Slovenije, je danes ob predstavitvi ministrske kandidatke za lokalno samoupravo in regionalni razvoj poudaril Pahor.

Kot je še dejal premier, je to njegovo načelno mnenje, morebitnega odhoda ministra za razvoj Mitje Gasparija na Evropsko centralno banko (ECB) oziroma ukinitve ministrstva pa Pahor ni komentiral. Kot je dejal, "bo o tem minister sam najbolje povedal, ko bo menil, da je za to primeren čas".

Da bodo o morebitnem odhodu ministra Gasparija na mesto člana izvršilnega odbora ECB, o čemer so špekulirali mediji, pravočasno obvestili javnost, so v minulih dneh medijem pojasnili tudi v Gasparijevem kabinetu. Na mesto člana izvršilnega odbora ECB, ki ga zdaj zaseda Gertrude Tumpel-Gugerell, ki se ji izteka mandat, bo Slovenija kandidirala spomladi.

Gaspari, ki je bil guverner Banke Slovenije v času, ko je Slovenija prevzemala evro, ima za mesto člana izvršilnega odbora ECB močne reference, ni pa jasno, kaj bi njegov odhod pomenil za delovanje Pahorjeve vlade. Premier namreč razmišlja o zmanjšanju števila ministrstev, kamor sodi tudi ukinitev resorjev brez listnice.

Kutinova: Predlagane spremembe zakona o varstvu potrošnikov korak nazaj

Predlog novele zakona o varstvu potrošnikov je korak nazaj, saj ukinja obvezno garancijo, ki predstavlja pomemben instrument varstva potrošnikov, je opozorila predsednica Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) Breda Kutin. Ministrstvo za gospodarstvo je pozvala, naj podaljša "nerazumno kratko obdobje" za javno razpravo.

Kutinova je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila, da je obvezna garancija za t. i. tehnično blago v Sloveniji uzakonjena že skoraj 40 let, pri čemer potrošnikom in drugim kupcem zagotavlja, da bo proizvajalec ali prodajalec morebitne okvare na izdelku, če se pojavijo v določenem garancijskem roku, brezplačno odpravil najpozneje v 45 dneh ali pa izdelek zamenjal z novim.

Poleg tega sedanji zakon proizvajalcem in prodajalcem narekuje, da morajo servisiranje in preskrbo z rezervnimi deli zagotavljati tudi tri leta po izteku garancije, je dodala.

"Za brezhibno delovanje izdelka iz skupine t. i. tehničnega blaga je po sedanji zakonodaji odgovoren proizvajalec skupaj s prodajalcem, kršitelje zakonodaje lahko kaznuje tržna inšpekcija. Po novem pa teh pravil ne bo več, trgovec ali proizvajalec se bo sam odločil, ali bo za svoj izdelek ponudil garancijo za brezhibno delovanje, za koliko časa in kako bo urejeno servisiranje izdelkov in zagotavljanje rezervnih delov," je opozorila predsednica ZPS.

Prepričana je, da ministrstvo za gospodarstvo, ki je predlagatelj zakona, na ta način na široko odpira vrata za prodajo nekakovostnih izdelkov. Teh je na trgu po njenih besedah čedalje več, pri čemer za potrošnika ne pomenijo le ekonomske grožnje, temveč tudi potencialno nevarnost za njegovo zdravje in življenje.

Predlagana ukinitev obvezne garancije je zato po besedah Kutinove nerazumna in neskladna s programom varstva potrošnikov na nacionalni in evropski ravni. Inšpekcijskim organom odvzema pravno podlago za ukrepanje, kar pomeni, da bodo lahko potrošniki v primeru, da proizvajalec ali prodajalec ne bosta želela odpraviti napake, svojo pravico do brezhibnega izdelka uveljavljali le še s tožbo na sodišču, je dodala.

Obenem je Kutinovo zmotila tudi obrazložitev ministrstva, da predlagane spremembe zakona uvaja na zahtevo Evropske komisije po uskladitvi z direktivo o prodaji blaga in s tem povezanimi garancijami. "Komisija ne zahteva ukinitve instituta obvezne garancije, temveč zgolj uskladitev zakona z direktivo v tistih določbah, ki urejajo prostovoljno garancijo, ki jo lahko za katerikoli izdelek ali storitev potrošniku obljubi prodajalec ali proizvajalec," je poudarila.

Odvetnica ZPS Živa Drol Novak pa je povedala, da direktiva navaja celo, da lahko države članice sprejmejo ali ohranijo strožje določbe za zagotovitev višje ravni varstva potrošnikov. Slovenija bi morala po njenih besedah zato nujno ohraniti obvezno garancijo in 45 dni celo skrajšati na krajše obdobje, saj si je danes težko predstavljati, da bo človek 45 dni brez pralnega stroja ali računalnika.

Po njenem mnenju želi država s spremembami zakona povečati dobiček prodajalcev oz. spodbuditi konkurenčnost ponudnikov blaga z nižanjem ravni varstva potrošnikov, kar pomeni, da bodo najkrajšo potegnili tisti z najmanj denarja, ki kupujejo cenejše izdelke manj znanih in manj zanesljivih proizvajalcev.

Tako Kutinova kot Drol Novakova sta bili kritični tudi zato, ker se je ministrstvo za javno razpravo za spremembo zakona odločilo brez ustrezne razprave na strokovnem svetu Urada RS za varstvo potrošnikov in brez posvetovanja z ZPS, čeprav ga k temu zavezuje nacionalni program varstva potrošnikov.

Poleg tega je ministrstvo za javno razpravo predvidelo samo 14 dni (in to v času praznikov), zato je ZPS predlagala, da se čas izteka javne razprave z 31. decembra premakne vsaj na 15. januar, pri čemer pa je treba sklicati še srečanje strokovnega sveta urada za varstvo potrošnikov.

Ob koncu je Kutinova k podpori zahteve za umik predlaganih spornih sprememb zakona pozvala tudi sindikate in civilna združenja.

SCT s štirimilijardnim poslom Rusiji

Družba SCT naj bi se po poročanju Radia Slovenije v zadnjih dneh dogovorila za 3,8 milijarde evrov vreden posel v Rusiji. SCT naj bi gradil predvsem ceste v ruskem Sočiju. V primeru izvedbe posla se pred propadom ne bi rešil samo SCT z Ivanom Zidarjem na čelu, temveč bi si opomogel celotni slovenski gradbeni sektor.

Potem ko si je SCT letos obetal večstomilijonski posel v Libiji, ki je zaradi težav z zavarovanji posojil, kot kaže, padel v vodo, naj bi Zidar svoje podjetje zdaj reševal v Rusiji. Neuradno naj bi bila veččlanska ruska delegacija na račun SCT v prestolnici več dni, na koncu pa naj bi vendarle podpisali ogromen posel, navaja Radio Slovenija.

SCT naj bi bil eden glavnih izvajalcev pri pripravi prizorišča prihodnjih zimskih olimpijskih iger v Sočiju leta 2014, poleg gradnje bolnišnice in še nekaj objektov pa naj bi bil zadolžen predvsem za gradnjo in modernizacijo cestne infrastrukture.

Kot pravijo viri Radia Slovenije, so se Rusi za posel, ki predstavlja kar dve tretjini celotnega slovenskega avtocestnega programa, pogajali tudi z večjim gradbenikom iz Nemčije. Za odločitev, da posel pridobi SCT, pa naj bi bila zaslužna predvsem Zidarjeva pogajalska taktika, pa tudi reference, tako doma kot v tujini. Zaupanje Rusov naj bi si Zidar pridobil tudi z uspešno izvedenim asfaltiranjem letališča v Sočiju v preteklosti.

V SCT tega ne želijo komentirati, še poroča radio, poznavalci pa poudarjajo, da je Rusija, kar se tiče poslov, specifična država, kjer bolj kot formalni dogovori štejejo neformalni in kjer mora za večje posle neformalno soglašati tudi politika. Tako bi lahko kljub podpisu pogodbe SCT ostal praznih rok.

Sicer pa bi bil ta posel rešitev za slovenski gradbeni sektor, saj se s tem ne bi rešil le SCT, ampak bi moral Zidar aktivirati tudi celotno slovensko gradbeno operativo.

Cene uvoženih proizvodov novembra višje

Cene uvoženih proizvodov so se novembra v primerjavi z oktobrom po podatkih državnega statističnega urada zvišale za 0,9 odstotka. Cene proizvodov, uvoženih iz držav zunaj območja z evrom, so se zvišale za 2,1 odstotka, medtem ko so cene proizvodov, dobavljenih iz držav območja evra, ostale nespremenjene.

Med proizvodi po namenu porabe so se na mesečni ravni zvišale cene energentov (za 2,1 odstotka), surovin (za 0,9 odstotka), proizvodov za široko porabo (za 0,6 odstotka) in proizvodov za investicije (za 0,3 odstotka).

Cene so se zvišale v skupinah koks in naftni derivati (za 3,6 odstotka), računalniki, elektronski in optični izdelki (za dva odstotka), električne naprave (za dva odstotka), tekstil (za 1,4 odstotka), kovine (za 1,4 odstotka), živila (za 1,3 odstotka), obdelan les ter leseni in plutovinasti izdelki, razen pohištva; pletarski izdelki (za 1,1 odstotka), usnje, usnjeni in sorodni izdelki (za 0,8 odstotka), pijače (za 0,7 odstotka) in izdelki iz gume in plastičnih mas (za 0,7 odstotka).

Medtem ko so cene oblačil, strojev in naprav ter pohištva ostale na enaki ravni kot oktobra, pa so se pocenili uvoženi proizvodi v skupinah drugi izdelki (za 0,9 odstotka), kovinski izdelki, razen strojev in naprav (za 0,8 odstotka) ter papir in izdelki iz papirja (za 0,5 odstotka).

Na letni ravni so se uvoženi proizvodi novembra podražili za 8,9 odstotka. Cene proizvodov, uvoženih iz držav zunaj evroobmočja, so se zvišale za 11,5 odstotka, cene proizvodov, dobavljenih iz držav z evrom, pa za 7,4 odstotka.

Podražili so se kovine (za 26,6 odstotka), papir in izdelki iz papirja (za 25,4 odstotka), usnje, usnjeni in sorodni izdelki (za 22,8 odstotka), kemikalije in kemični izdelki (za 18,1 odstotka), živila (za 13,1 odstotka), izdelki iz gume in plastičnih mas (za 12,3 odstotka), koks in naftni derivati (za 12,2 odstotka), električne naprave (za 9,6 odstotka), kovinski izdelki, razen strojev in naprav (za 5,8 odstotka), obdelan les ter leseni in plutovinasti izdelki, razen pohištva; pletarski izdelki (za 3,8 odstotka) ter stroji in naprave (za 3,1 odstotka).

Večji padci cen uvoženih proizvodov na letni ravni pa so bili pri pijačah (za 12 odstotkov), drugi izdelki (za 3,1 odstotka), farmacevtske surovine in preparati (za 2,5 odstotka) ter rudnine in kamnine (za 0,6 odstotka).

V Revozu naj bi letos izdelali 212.000 vozil

Novomeški Revoz se bo letos po proizvedenih količinah s predvidenimi 212.000 izdelanimi vozili močno približal lanskemu rekordu, ko je s proizvodnega traku zapeljalo 212.680 vozil. Da bi ujeli lanski rekord, bi potrebovali le še dva proizvodna dneva, je za STA povedala Nevenka Bašek Zildžović iz družbe.

Tudi poslovanje v tem letu bo podobno lanskemu, ko je družba ustvarila 1,28 milijarde evrov prihodkov in 20,6 milijona evrov dobička. Po njenih besedah bo zaradi dviga cen surovin na svetovnih trgih čisti dobiček morda nekoliko nižji od lanskega.

Na zadnji dan leta bodo v Revozu delavce poslali na kolektivni dopust, v prvih mesecih prihodnjega leta pa bodo še obdržali obratovanje v treh polnih izmenah. V nadaljevanju pričakujejo padec proizvodnje in posledično prehod na dve izmeni in pol ali celo samo dve.

Konec iztekajočega leta se namreč na evropskem trgu iztečejo zadnje spodbude za nakup novih vozil, hkrati pa tudi twingo, Revozov količinsko najpomembnejši avtomobilski model, prehaja v drugo fazo življenjskega cikla, ko naročila običajno upadejo, je pojasnila Bašek Zildžovićeva.

Vendar pa si v Revozu prihodnje leto obetajo zelo pomembne odločitve, saj naj bi zveza Renault-Nissan in Daimler sprejela dokončno odločitev glede projekta novega twinga in štirisedežnega smarta, ki naj bi ju izdelovali v Revozu.

Rusija je v letu 2010 po prvih ocenah zabeležila približno 40 milijard dolarjev tujih neposrednih investicij, je po poročanju tiskovne agencije Ria Novosti dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Kot je dodal, se je v preteklih nekaj mesecih večkrat sestal s tujimi partnerji, tako s poslovneži kot investicijskimi skladi.

Azija in trgi v razvoju

Fiat bo v Braziliji gradil novo tovarno

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je v mestu Ipojuca na severovzhodu države postavil temeljni kamen za novo tovarno italijanskega Fiata. Italijanski avtomobilski proizvajalec bo za investicijo namenil 1,3 milijarde evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Naložba v novo tovarno v Braziliji je del strateškega načrta Fiata za obdobje 2011-2014, ki v Braziliji skupaj predvideva za 4,4 milijarde evrov investicij. Fiat je v Braziliji že devet let vodilni proizvajalec avtomobilov.

Fiat bo v tovarni v mestu Ipojuca letno proizvedel približno 200.000 avtomobilov in zagotovil 3500 novih delovnih mest. "Brazilija, kjer želimo do leta 2014 prodati več kot milijon vozil letno, je strateško območje naših širitvenih načrtov," je v začetku tega meseca zatrdil izvršni direktor Fiata Sergio Marchionne.

Lula da Silva je ob postavitvi temeljnega kamna za novo Fiatovo tovarno zatrdil, da bo Brazilija do leta 2016, ko bodo v Riu de Janeiru potekale olimpijske igre, peto največje svetovno gospodarstvo.

V Braziliji se letos končuje obdobje predsednika Lule da Silve, saj ga bo 1. januarja 2011 nasledila Dilma Rousseff, ki bo postala prva predsednica države v zgodovini te južnoameriške države.

65-letni nekdanji kovinar in vodja sindikatov Lula da Silva predsedovanje Brazilije zapušča z visoko, 80-odstotno podporo.