Naprodaj skoraj tri odstotke delnic Telekoma Slovenije

ZDA

Google za stavbo v New Yorku odštel dve milijardi dolarjev

Ameriški spletni velikan Google je kupil 18-nadstropno poslopje v New Yorku, v katerem dela več kot 2000 zaposlenih, ki jih ima v tem mestu. V Googlu cene niso razkrili, po pisanju ameriških medijev pa naj bi jih nakup po obdavčitvi in drugih pristojbinah stal okrog dve milijardi dolarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Google se je sicer v kupljeno stavbo, ki velja za eno največjih poslovnih stavb na Manhattnu in v kateri gosti še nekaj drugih podjetij, preselil leta 2006, po stalni širitvi, za katero kaže, da še ni končana, pa se je odločil za njen nakup. Kupil jo je od družb Taconic Investment Partners in Jamestown Properties ter sklada New York State Common Retirement Fund.

Google, katerega sedež je sicer v mestu Mountain View v Silicijevi dolini, je svojo pot v New Yorku začel leta 2000 z enim prodajnikom, zdaj pa v tem mestu zaposluje več kot 2000 ljudi, ki se ukvarjajo z različnimi projekti, od prodaje do inženiringa.

Nova igra iz serije Call of Duty že prek milijarde dolarjev

Najnovejša video igra iz serije Call of Duty, ki jo je založniška hiša Activision Blizzard začela prodajati 9. novembra letos, je že ustvarila več kot milijardo dolarjev prihodkov od prodaje na svetovni ravni, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pred dnevi sporočili iz podjetja.

Igra Call of Duty: Black Ops je po internih ocenah Activisiona samo v prvih petih dneh po začetku prodaje prinesla več kot 650 milijonov dolarjev prihodkov od prodaje na svetovni ravni, po šestih tednih pa je že presegla milijardo dolarjev. Tako hiter skok do milijarde dolarjev prihodkov je doslej v zabaviščni industriji uspel le igri Call of Duty in filmu Avatar.

Call of Duty: Black Ops je že sedmi naslov v franšizi, ki je svojo pot začela leta 2003. Gre za prvoosebno strelsko video igro, katere lanska izdaja je nosila podnaslov Modern Warfare 2. Ta je v prvih petih dneh ustvarila 550 milijonov dolarjev prihodkov, milijardo dolarjev prihodkov pa je uspela preseči v dveh mesecih, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.

Azija in trgi v razvoju

Brazilija z rekordno nizko stopnjo brezposelnosti

Brazilija beleži z rekordno nizko stopnjo brezposelnosti; še več, v nekaterih panogah celo primanjkuje delavcev. Kot je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sporočil tamkajšnji statistični urad, stopnja brezposelnosti v tej južnoameriški državi znaša 5,7 odstotka.

Delodajalci v številnih panogah, vse od gradbeništva do trgovine, pravijo, da ne najdejo dovolj delovne sile, ki bi jo potrebovali. Tako je denimo španska bančna skupina Santander odložila ukinitev 1200 delovnih mest v Braziliji, saj ne najde ustreznega nadomestila za odpuščene delavce. Brazilska banka Bradesco pa je vodstvenim delavcem s ciljem preprečiti beg možganov celo zvišala plače.

Brazilijo uvrščajo v krog t.i. hitro rastočih gospodarstev; v tretjem četrtletju je država v letni primerjavi zabeležila 6,7-odstotno gospodarsko rast.

Slovenija

Tudi v prvih 11 mesecih večja poraba elektrike v državi

Poraba električne energije v Sloveniji je bila v prvih 11 mesecih za pet odstotkov večja kot v enakem obdobju lani. Novembra se je poraba elektrike glede na oktober sicer zmanjšala za odstotek, medtem ko se je neto skupna proizvodnja električne energije povečala za 50 odstotkov, ugotavlja državni statistični urad.

Proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah se je novembra v mesečni primerjavi povečala za 33 odstotkov, medtem ko je bila v termoelektrarnah nižja za osem odstotkov. Nuklearno elektrarno Krško, v kateri je oktobra potekal remont, so novembra ponovno zagnali.

Manjši proizvodnji termoelektrične energije je sledila tudi manjša poraba goriv v termoelektrarnah; skupna poraba goriv se je novembra v primerjavi z oktobrom zmanjšala za devet odstotkov.

Novembra se je zmanjšala oskrba z vsemi energenti, razen z zemeljskim plinom, kjer je bila rast devetodstotna.

Oskrba s petrolejskim gorivom za reaktivne motorje se je zmanjšala za 49 odstotkov, z rjavim premogom in lignitom za 35 odstotkov, z drugimi naftnimi proizvodi za 25 odstotkov, z motornim bencinom za 12 odstotkov, s plinskim oljem za osem odstotkov, s kurilnim oljem z vsebnostjo žvepla manj kot odstotek za sedem odstotkov in z utekočinjenim naftnim plinom za pet odstotkov.

Kot še navaja statistični urad, je novembra skupna proizvodnja električne energije na generatorju znašala 1488 gigavatnih ur (GWh), kar je 48 odstotkov več kot oktobra. Slovenija je novembra uvozila 656 GWh in izvozila 918 GWh električne energije.

Naprodaj skoraj tri odstotke delnic Telekoma Slovenije

Prvi pokojninski sklad, Nova Ljubljanska banka (NLB), PSP Modra linija, ki jih upravljajo Primorski skladi, in Zavarovalnica Triglav so v ponedeljek objavili oglas za prodajo paketa 177.473 delnic Telekoma Slovenije. Gre skupaj za 2,7-odstotni delež v Telekomu, ponudbe pa je treba posredovati najkasneje do 31. januarja 2011 do 12. ure.

Zainteresirani kupci deleža v Telekomu Slovenije morajo ponudbe posredovati na Kapitalsko družbo (Kad), ki upravlja s Prvim pokojninskim skladom, v ponudbi navesti ceno, način in rok plačila, ki je največ 15 dni po sklenitvi pogodbe, rok veljavnosti ponudbe, ki je najmanj do vključno 28. februarja 2011, in prenos imetništva. Na razpisu lahko sodelujejo domače ali tuje pravne in fizične osebe.

Ponudba se nanaša le na odkup celotnega paketa delnic Telekoma Slovenije in mora biti brezpogojna. Ponudniki morajo dati tudi zavezo, da bo z namenom zagotovitve dokaza o sklenitvi oziroma vsebini pogodbe najkasneje v roku osmih delovnih dni po prejemu pisne izjave prodajalcev o sprejemu ponudbe z njimi podpisal pisno pogodbo o prodaji delnic.

Če bo ponudb, ki bodo izpolnjevale vse pogoje, za slabe tri odstotke delnic Telekoma Slovenije več, se lahko prodajalci odločijo, da bodo s ponudniki izvedli nadaljnja pogajanja in/ali dražbo. Nato bodo prodajalci sklenili pogodbo o prodaji in nakupu delnic s tistim ponudnikom, ki bo ob izpolnjevanju ostalih pogojev iz razpisa v pogajanjih in/ali na dražbi ponudil najvišjo ceno za paket delnic.

Prodajalci niso zavezani k sklenitvi pogodbe o prodaji in nakupu delnic z najboljšim ali katerimkoli drugim ponudnikom, je še razvidno iz oglasa, ki je v ponedeljek bil objavljen v časnikih Delo in Finance.

Kot je v kratki izjavi za STA povedal predsednik uprave Kada Borut Jamnik, se je Prvi pokojninski sklad za prodajo omenjenega deleža odločil predvsem zaradi zahtev zakona o omenjenem skladu. Podrobnosti ni pojasnil.

V javnosti pa je slišati, da je za nakup večjega paketa delnic Telekoma Slovenije kar nekaj interesentov, tako različnih skladov kot tudi telekomunikacijskih družb. Prav zato naj bi se oblikovala dva bloka delničarjev, ki želita prodati delnice Telekoma - eden okrog državnega Prvega pokojninskega sklada in NLB, drugi pa okrog NFD. Slednji naj bi prodajal približno 2,36 odstotka delnic Telekoma Slovenije, kar pomeni, da je trenutno naprodaj več kot pet odstotkov največje slovenske telekomunikacijske družbe.

Čas za prodajo je dober, ocenjujejo nekateri borzni poznavalci, ki ne želijo biti imenovani, saj je cena delnice Telekoma na trgu nizka. To pa pomeni, da bi lahko pri prodaji, glede na to, da je po večjih paketih delnic Telekoma trenutno kar nekaj povpraševanja, iztržili tudi dobro "prevzemno" premijo.

V petek se je na Ljubljanski borzi tečaj delnice Telekoma Slovenije oblikoval pri vrednosti 83,60 evra.

Največji lastnik Telekoma Slovenije je sicer država z 52,54-odstotnim lastniškim deležem, sledijo Slovenska odškodninska družba (14,25 odstotka), Kapitalska družba (5,59 odstotka), NFD 1 (2,36 odstotka), Prvi pokojninski slad (0,77 odstotka), Triglav vzajemni sklad (0,85 odstotka), Perspektiva FT (0,75 odstotka) in Intersvet (0,66 odstotka).

Zavarovalnica Triglav bo dokapitalizirala Triglav Naložbe

Delničarji družbe Triglav Naložbe, ki je v 79,99-odstotni lasti Zavarovalnice Triglav, so na ponedeljkovi skupščini sprejeli sklep o povečanju osnovnega kapitala s sedanjih 17,2 milijona na 43,2 milijona evrov. Družba bo izdala 19,9 milijona novih delnic, ki jih bo vplačala Zavarovalnica Triglav s stvarnim vložkom.

Kot so sporočili iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev, je skupščina, na kateri je poleg Zavarovalnice Triglav sodeloval le še VZMD, s čimer je bilo prisotnega 80,15 odstotka kapitala, sprejela sklep, po katerem bodo povečanje osnovnega kapitala v znesku nekaj več kot 26 milijonov evrov izvedli z izdajo 19.939.612 novih delnic, ki imajo enak pripadajoč znesek in enake lastnosti kot obstoječe delnice. Emisijska vrednost novoizdanih delnic bo 1,58 evra za delnico oz. skupno okoli 31,5 milijona evrov.

Presežek vrednosti stvarnega vložka nad emisijsko vrednostjo vseh vplačanih delnic v višini okoli 5,5 milijona evrov bo pripadel družbi. Zavarovalnica Triglav mora vpisati delnice in prenesti stvarni vložek na družbo v roku 30 dni.

Stvarni vložek bodo predstavljali deleži v družbah Avrigo (46,5 odstotka), Cimos (1,8 odstotka), Elektro Primorska (0,9 odstotka), Goriške opekarne (15 odstotkov), Elan skupina (11,9 odstotka), Intercement (15,3 odstotka), Rimske terme (16,7 odstotka) ter Golf Arboretum (80,1 odstotka). Vrednost delnic oz. deležev je na 31,5 milijona evrov ocenil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij.

Prednostna pravica ostalih delničarjev do vpisa novih delnic je izključena. "Uprava je prepričana, da so v primeru predlagane dokapitalizacije s stvarnim vložkom kumulativno izpolnjene materialne predpostavke, ki opravičujejo izključitev prednostne pravice," so zapisali v obrazložitvi predloga sklepa.

Družba bo tako lahko aktivno upravljala te naložbe in dobila "večji vpliv na odločanje v posameznih fazah investiranja, vključno s sodelovanjem in odločanjem v procesu odprodaje posameznih naložb", je v obrazložitvi sklepa zapisala uprava, ki pozitivne učinke dokapitalizacije vidi tako v fazi odprodaje posameznih naložb kot v fazi upravljanja in dodajanja vrednosti posameznim naložbam.

Skupščina Triglava Naložb je z namenom pokritja izgube sicer doslej dvakrat zmanjšala osnovni kapital družbe, in sicer konec marca lani za 23,2 milijona evrov, septembra letos pa še za 14,6 milijona evrov.

Izplačanih 3,8 milijona evrov pomoči kmetijstvu ob krizi

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec minulega tedna 2097 kmetijskim gospodarstvom v Sloveniji izplačalo 3,8 milijona evrov pomoči ob finančni in gospodarski krizi v letu 2009. Upravičenci so sredstva dobili v obliki nepovratnih sredstev, so v ponedeljek za STA pojasnili na kmetijskem ministrstvu.

Namen ukrepa je lajšanje finančnih težav, ki so posledica finančne in gospodarske krize v letu 2009. Pomoč so prejela tista kmetijska gospodarstva, ki jim kmetijstvo tudi v letu 2010 predstavlja glavni vir dohodka, ministrstvo pa jih želi na ta način spodbuditi, da kljub krizi ohranjajo proizvodnjo na obstoječi ravni.

Upravičenci do izplačila splošne pomoči v kmetijstvu so bila med drugim tista kmetijska gospodarstva, ki so oddala B ali D obrazec zbirne vloge za leto 2009, da njihova izguba v letu 2009 znaša najmanj 20 odstotkov in višina izgube ni manjša od 3000 evrov. Finančna pomoč znaša 15,48 odstotka izračunane zgube na posamezno kmetijsko gospodarstvo.

Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da vsota finančne pomoči po tem ukrepu in ukrepu de minimis, ki se odobri in izplača istemu upravičencu, ne sme presegati 15.000 evrov v obdobju od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2010. V tem obdobju so bile v Sloveniji izplačane pomoči de minimis v sektorjih prašičereje, pšenice in mleka.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je na novinarski konferenci pred tednom dni leto 2010 na področju pridelave hrane označil kot razmeroma težko. Država se je na poslabšanje razmer v kmetijstvu med drugim odzvala tudi z interventnimi ukrepi, med katere sodijo izplačilo pomoči mlečnemu sektorju v višini 3,2 milijona evrov in izplačalo pomoči prašičerejskim kmetijam v višini 1,2 milijona evrov. Zadnja v tej shemi pomoči je konec minulega tedna izplačana splošna pomoč v kmetijstvu.

Nova podražitev naftnih derivatov

Naftni derivati v Sloveniji se bodo s torkom večinoma podražili. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 0,1 centa na 1,263 evra, neosvinčenega 98- in 100-oktanskega bencina pa znižala za en cent na 1,279 evra za liter. Dizelsko gorivo se bo podražilo za 1,7 centa na 1,233 evra, kurilno olje pa za 1,3 centa na 0,808 evra za liter.

Cena avtoplina bo ostala nespremenjena pri 0,786 evra za liter, so sporočili iz Petrola.

S 1. januarjem 2011 se bo dodatno podražilo kurilno olje, in sicer na 0,820 evra za liter, medtem ko bodo ostale cene goriv ostale nespremenjene, so v ponedeljek sporočili iz OMV.

Kot je za STA ocenil direktor inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič, je na tokratno podražitev vplivalo več dejavnikov, zaradi katerih se je cena surove nafte povzpela na najvišjo raven v zadnjih dveh letih.

Na naftnem trgu se namreč nadaljuje optimizem, ki ga vztrajno spodbujajo konjukturni podatki iz ZDA in razvijajočih se gospodarstev Azije, zlasti Kitajske. Na rast cene je vplivalo tudi zelo hladno vreme v ZDA in Evropi ter v zadnjem času izrazito povečanje aktivnosti različnih špekulativnih kupcev. V primeru večjega obsega takšnega načina trgovanja bodo cene surove nafte po njegovem mnenju dosegle nekontrolirano visoke ravni.

Nafta se bo dražila tudi v prihodnje. V kratkoročnem obdobju bodo cene surove nafte na eni strani odvisne od hitrosti okrevanja svetovnega gospodarstva in od gibanja dolarja v primerjavi z evrom, na drugi strani pa bodo proizvodnja in tudi dokazane zaloge na konvencionalnih najdiščih postopoma upadale, kar pomeni, da bodo podjetja rezerve obnavljala bodisi na vedno težje dostopnih najdiščih bodisi v politično nestabilnih regijah tretjega sveta.

"To pomeni, da lahko upravičeno pričakujemo, da bodo tudi brez večjih pritiskov povpraševanja cene surove nafte zagotovo naraščale, vendar ocenjujem, da kljub predvideni svetovni gospodarski rasti v naslednjem letu ni za pričakovati, da bi cena bistveno presegla 100 dolarjev za 159-litrski sod," je poudaril Brečevič.

Kot je še pojasnil direktor inštituta, bo cena dizelskega goriva tudi v prihodnje nižja od bencinskega, kar naj bi s trošarinami regulirala vlada.

Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.

Neosvinčeni 95-oktanski bencin bo tako dosegel novo rekordno vrednost. To gorivo se draži od 3. novembra, ko je cena padla z 1,228 evra na 1,214 evra. Mejo 1,20 evra je prvič preseglo sredi junija 2008, že julija 2008 pa znova padlo do okoli 1,16 evra. V zadnjem letu dni, od 29. decembra lani, se je cena zvišala za 14,7 centa, z 1,116 na 1,263 evra.

Neosvinčeni 98- in 100-oktanski bencin bo ob pocenitvi s sedanjih rekordnih 1,289 evra dosegel drugo najvišjo vrednost doslej. Nad 1,25 evra se je prvič povzpel v začetku julija 2008, nato pa ponovno konec junija letos in oktobra letos. V letu dni se je cena zvišala za 14,4 centa, s 1,135 na 1,279 evra.

Dizelsko gorivo bo v torek doseglo najvišjo raven od konca julija 2008, ko je stalo 1,264 evra za liter. Cena tega goriva je bila sicer najvišja 15. julija 2008, ko je liter stal 1,311 evra. V letu dni se je cena dizla zvišala za 17,9 centa, s 1,054 na 1,233 evra.

Po podatkih Avto-moto zveze Slovenije (AMZS), ki temeljijo na podatkih tujih partnerskih avtoklubov o cenah, ki se pogosteje pojavljajo na bencinskih črpalkah, imajo najvišje cene naftnih derivatov v Turčiji. Liter 95-oktanskega bencina stane okoli 1,93 evra, 98-oktanskega bencina 1,96 evra, dizelskega goriva pa 1,64 evra.

Pri 95-oktanskem bencinu Turčiji sledita Norveška (1,69 evra) in Nizozemska (1,62 evra), pri 98-oktanskem Grčija (1,76 evra) in Norveška (1,74 evra), pri dizelskem gorivu pa Norveška (1,61 evra) in Velika Britanija (1,49 evra).

Po teh podatkih so najcenejša goriva v Rusiji, kjer liter 95-oktanskega bencina stane okoli 0,63 evra, 98-oktanskega bencina 0,65 evra, dizelskega goriva pa 0,58 evra.

Med sosednjimi državami ima najdražja goriva Italija, in sicer liter 95-oktanskega bencina stane okoli 1,42 evra, 98-oktanskega 1,50 evra, dizla pa 1,29 evra. V Avstriji je liter 95-oktanskega bencina okoli 1,26 evra, 98-oktanskega bencina okoli 1,37 evra, dizelskega goriva pa 1,20 evra. Na Hrvaškem liter 95-oktanskega bencina stane okoli 1,22 evra, 98-oktanskega bencina 1,24 evra, dizelskega goriva pa 1,13 evra.

LTH Ulitki letos z občutno rastjo prihodkov

V družbi LTH Ulitki ocenjujejo, da bodo prihodki od prodaje letos presegli 100 milijonov evrov, kar bi bilo za četrtino več kot lani. V podjetju, nekdaj znanem kot TCG Unitech LTH, so minuli teden zagnali največji livarski stroj v Sloveniji, kar naj bi okrepilo njihovo vlogo avtomobilskega dobavitelja.

Z rastjo letošnje prodaje so tako v podjetju zadovoljni, saj je samo v tretjem četrtletju prodaja kar za 41 odstotkov presegla raven v enakem obdobju lanskega leta, so sporočili iz družbe. V družbi za konec leta načrtujejo tudi približno 1,5 milijona evrov čistega dobička.

"Z aktualno krizo se uspešno spopadamo z razvojem in pospešenim pridobivanjem novih poslov. To nas bo ohranilo v toku s spremembami v avtomobilski branži ter nam tudi na dolgi rok omogočilo ohranitev konkurenčnosti in zmožnost pridobivanja novih poslov. V letošnjem letu smo pridobili za 60 milijonov evrov novih poslov, ki se bodo odvijali v naslednjih letih," je ob tem zatrdil direktor podjetja Andrej Kranjec.

Kot pravijo v škofjeloški družbi, bo prihajajoče leto intenzivno zlasti na področju uvajanja novih projektov, dela na skupnem razvoju s kupci in postavljanju novih proizvodnih linij. Glede na 15-odstotno povečanje obsega potrjenih naročil kupcev pa pričakujejo tudi boljše poslovne rezultate.

V družbi so sicer minuli četrtek zagnali največji livarski stroj v Sloveniji, ki naj bi ji omogočil, da ostane v vrhu konkurenčnosti med livarnami, ki proizvajajo za avtomobilsko industrijo. Kot pravijo v podjetju, bo novi livarski stroj bistveno prispeval k uresničevanju izvedbe pridobljenih poslov za nemška velikana Daimler in BMW.

Novo pridobitev v proizvodnji so v LTH Ulitkih zagnali s pomočjo SID banke. Ta je družbi že februarja odobrila desetletno posojilo za financiranje štirih razvojnih projektov v skupni vrednosti 23,4 milijona evrov, in sicer iz sredstev Evropske investicijske banke in drugih virov, ki so namenjeni financiranju razvojnih projektov na področju avtomobilske industrije. "Vsekakor o takem razvoju brez sodelovanja SID banke ne bi mogli niti sanjati," je zato dejal Kranjec.

Adria z bankami nadaljuje pogajanja o programu prestrukturiranja

Adria Airways se z bankami upnicami še vedno pogaja o programu poslovnega in finančnega prestrukturiranja družbe. Glavno potezo znotraj družbe so po pojasnilih predsednika upravnega odbora Adrie Maksa Tajnikarja že storili - za 20 odstotkov so namreč znižali izhodiščne plače in individualne pogodbe.

Program prestrukturiranja je upravni odbor družbe sprejel 20. decembra, je za STA dejal Tajnikar. "To ni program prostovoljne poravnave, to je program poslovnega in finančnega prestrukturiranja podjetja in je nadaljevanje programa iz lanskega decembra," je dodal.

Program so, kot omenjeno, že posredovali bankam, Tajnikar pa upa, da bodo dogovor z njimi dosegli čim prej.

Kot je še pojasnil, se z NLB pogajajo za premostitveno posojilo v višini od treh do štirih milijonov. "Vsako leto smo to posojilo dobili za zimsko sezono treh, štirih mesecev, letos nam to še ni uspelo, tudi zato, ker smo čakali na nadomestilo za izpad prihodka zaradi vulkanskega prahu," je dejal.

Sredstev za povračilo škodo zaradi vulkanskega prahu še vedno ni, v Adrii škodo ocenjujejo na tri milijone evrov, vlada pa sicer ne pokriva izgube prihodka v celoti, je še pojasnil Tajnikar in dodal, da vlada še ni določila, kakšno vsoto bo Adria iz tega naslova dobila.

Fitch Ratings ohranila bonitetno oceno Banke Koper

Bonitetna agencija Fitch Ratings je potrdila pozitivne bonitetne ocene kreditnega tveganja za Banko Koper. Banka je tako ohranila dolgoročno kreditno oceno "A+", kratkoročno oceno kreditnega tveganja "F1", oceno podpore "1" in oceno individualne finančne moči "C". Prav tako stabilna ostaja tudi ocena prihodnjih izgledov o gibanju bonitetne ocene.

Kot so sporočili iz Banke Koper, dolgoročna in kratkoročna ocena ter ocena podpore banke odražajo zelo visoko verjetnost, da bo Intesa Sanpaolo, ki ima v lasti 97,3 odstotka banke, tej nudila podporo, če jo bo potrebovala.

Intesa Sanpaolo, ki ima dolgoročno oceno bonitete "AA-", je druga največja italijanska bančna skupina s precej razvejano mrežo. Letos se je na mednarodni lestvici najbolj varnih bank med 500 bankami uvrstila na 35. mesto.