Potrjen 85 milijard evrov vreden paket pomoči Irski

Potrjen 85 milijard evrov vreden paket pomoči Irski

• EU zanika potrebo po novih kriznih ukrepih; Križanič pri Rehnu • Glavni ekonomist v izvršnem odboru ECB proti skupnim obveznicam • Irski parlament v torek o varčevalnem proračunu

EU zanika potrebo po novih kriznih ukrepih; Križanič pri Rehnu

Finančni ministri Evropske unije so v torek v Bruslju formalno potrdili 85 milijard evrov pomoči Irski in obenem zatrdili, da ni potrebe po novih kriznih ukrepih, na primer povečanju obstoječega kriznega sklada. Slovenski minister Franc Križanič se je ob robu zasedanj v Bruslju v ponedeljek sestal z evropskim komisarjem Ollijem Rehnom.

Da povečanje obstoječega kriznega sklada ni potrebno, sta poleg posameznih ministrov zatrdila tudi šef evroskupine Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy; prvi po ponedeljkovem srečanju evroskupine, drugi po torkovem vrhu z Rusijo.

Tudi slovenski minister Križanič je povedal, da za zdaj kaže, da so sredstva v obstoječem sistemu. »Če bi se pa pokazal nek strah, pa ni nobenega razloga, da se temu mehanizmu ne omogoči tudi črpanje dodatnih sredstev,« je še dejal.

Evropska unija se je maja dogovorila o sistemu, ki predvideva do 60 milijard evrov pomoči iz proračuna unije, do 440 milijard evrov poroštev iz družbe za finančno stabilnost in do 250 milijard evrov pomoči Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Vsota za stalni mehanizem bo po Križaničevih besedah zelo verjetno podobna vsoti za obstoječo družbo, torej 440 milijard evrov, če ne večja. »Pričakuje se namreč, da bi bil signal trgu in signal trga investitorjem še bolj pozitiven, če bi bila ta vsota večja,« je menil.

Križanič je ob tem vnovič poudaril pomen teh mehanizmov, tako obstoječega kot stalnega. »Če bi pustili, da stvari tečejo same po sebi, bi se znašli v učinku snežne kepe, ena za drugo bi države padale pod takšno krizo,« je ponazoril.

Ob tem je minister še izrazil pričakovanje, da bodo ostri in boleči pogoji za pomoč sčasoma oblikovani na tako standarden način, da za državo, ki bo vzela kredit, ne bodo predstavljali stigme manjvrednega dolžnika na trgu.

»Sčasoma pričakujemo, da se bo metodologija izboljšala do te ravni, podobno kot pri IMF, da se bo tudi zasebni sektor lažje vključil v tako sofinanciranje, da bo videl tudi dolgoročne interese in predvsem varnost,« je poudaril.

Belgijski finančni minister Didier Reynders, čigar država do konca leta predseduje Svetu EU, pa je povedal, da se razprava o povečanju obstoječega kriznega sklada in o obsegu stalnega mehanizma nadaljuje. O tem bo govora tudi na vrhu unije 16. in 17. decembra.

Finančni ministri so sicer v torek potrdili dogovor o 85 milijard evrov mednarodne pomoči Irski za ureditev njenega bančnega sektorja in premostitev dolžniške krize. Ta pomoč po navedbah več akterjev v uniji predstavlja le majhen delež razpoložljivih sredstev.

V skladu z dogovorom je 35 milijard evrov namenjenih za krepitev irskega bančnega sistema. Od tega bo šlo deset milijard evrov za takojšnje ukrepe dokapitalizacije, 25 milijard evrov pa je preventiva v podporo bančnemu sektorju. Preostalih 50 milijard evrov je namenjenih za pokritje proračunskega financiranja.

Polovico ukrepov v podporo bančnemu sektorju, torej 17,5 milijarde evrov, bo financirala Irska sama. Preostalih 67,5 milijarde evrov v okviru paketa za Irsko pa je zunanje pomoči, ki je razdeljena na tretjine. Eno tretjino bo prispeval IMF, preostali dve pa EU.

Od evropskega prispevka gre ena tretjina, torej 22,5 milijarde evrov, iz mehanizma, ki predvideva do 60 milijard evrov iz proračuna unije, druga tretjina pa delno iz družbe za finančno stabilnost, delno pa iz bilateralnih prispevkov Velike Britanije, Švedske in Danske.

Od te tretje tretjine bodo države iz območja evra prispevale 17,7 milijarde evrov, Velika Britanija 3,8 milijarde evrov, Švedska 600 milijonov evrov, Danska pa 400 milijonov evrov.

Poleg tega so finančni ministri v torek dosegli dogovor o upravnem sodelovanju pri obdavčevanju na podlagi avtomatske izmenjave informacij. Slovenski pristojni minister Križanič je prepričan, da bo dogovor izboljšal učinkovitost pobiranja davkov.

»Sedaj bo dejansko znotraj Evropske unije možno pridobiti podatke o zavezancih, tako da se enostavno samo sporoči ime zavezanca in razlog, zakaj določena davčna uprava take podatke potrebuje,« je pojasnil Križanič.

Evropski komisar za davke Algirdas Šemeta je poudaril, da je dogovor »ogromen korak naprej v boju proti davčnim goljufijam in utajam«. Direktiva bo po njegovih besedah v veliko pomoč pri pobiranju davkov, kar je še posebej pomembno v času krize.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn pa je po koncu zasedanja napovedal, da bo februarja izveden nov krog stresnih testov za evropske banke, ki bodo strožji od letošnjih. Ena od ključnih novosti bo po Rehnovih besedah uvedba »testov likvidnosti«.

Minister Križanič se je pred ponedeljkovim zasedanjem evroskupine in torkovim zasedanjem finančnih ministrov sestal s komisarjem Rehnom. Kot je povedal, je komisarju med drugim potrdil zavezanost Slovenije zmanjšanju presežnega primanjkljaja do leta 2013.

Minister je pojasnil, da so komisarja seznanili s pokojninsko reformo in varčevalnimi ukrepi, tako z junijskim rebalansom kot z varčevalnimi ukrepi za naslednje leto in pričakovanji za leto 2012 in naprej, ter z dilemami, ki se pri varčevanju pojavljajo, in učinkovitostmi, ki so jih dosegli.

Poleg tega je slovenska stran po ministrovih besedah komisarju predstavila primerjavo med projekcijami lani jeseni in letos oktobra ter pojasnila, od kod nekoliko spremenjen način prilagajanja paktu stabilnosti, ki pa »nikakor ne načenja osnovnega cilja, da pridemo do leta 2013 pod tri odstotke bruto domačega primanjkljaja«.

Evropska komisija pa je po ministrovih navedbah opozorila na področja, za katera meni, da bi morala biti Slovenija pri njih še zlasti pazljiva pri varčevanju, ker »bi ji lahko poraba ušla«. »To smo vzeli na znanje in povedali, da bomo po treh mesecih delovanja novega proračuna tudi ta področja preverili,« je pojasnil minister. Na vprašanje, katera so ta področja, je odgovoril, da tista, kjer pričakujejo varčevanje, ne da bi za njim stal direkten ukrep.

Iz Evropske komisije so sicer že v ponedeljek po srečanju sporočili, da je komisar Rehn pozdravil reformna prizadevanja slovenske vlade, še posebej konsolidacijo izdatkov, nacionalni fiskalni okvir in predloge za pokojninsko reformo.

Minister Križanič je še pojasnil, da so obisk pri komisarju načrtovali več kot mesec dni in da je bilo to njegovo prvo srečanje z Rehnom, odkar je ta februarja prevzel nov komisarski položaj.




Glavni ekonomist v izvršnem odboru ECB proti skupnim obveznicam

Glavni ekonomist v izvršnem odboru Evropske centralne banke (ECB) Jürgen Stark je zavrnil idejo o oblikovanju skupnih evrskih obveznic, za kar sta se zavzela šef evroskupine Jean-Claude Juncker in italijanski finančni minister Giulio Tremonti. Stark ocenjuje, da je vsaka država članica evrskega območja odgovorna za svoj lasten proračun. Idejo o oblikovanju skupnih obveznic je medtem v ponedeljek zavrnil že nemški finančni minister Wolfgang Schäuble.


»Vsaka država mora biti odgovorna za svoj lasten dolg,« je za nemški časnik Süddeutsche Zeitung dejal Stark. Poudaril je, da kriza v območju evra »ni denarna kriza, temveč javnofinančna kriza«.

Evropski voditelji bi morali po njegovem mnenju sprejeti jasnejše ukrepe za ponovno okrepitev pakta o stabilnosti in rasti. »Kar so predlagali doslej, ne more biti zadnja beseda,« je dodal.

Za oblikovanje skupnih evrskih obveznic, za katere bi jamčile vse članice, sta se zavzela Juncker in Tremonti, idejo pa sta poleg Starka že zavrnili nemška kanclerka Angela Merkel in Nizozemska. Merklova meni, da bi uvedba tovrstnih obveznic oslabila prizadevanja držav za rešitev njihovih težav, zvišale pa bi se tudi obresti, po katerih si Nemčija izposoja denar.

Juncker medtem ocenjuje, da ideja »ni tako neumna, kot se zdi«. Kot je spomnil v ponedeljek v Bruslju, je uvedbo evropskega semestra predlagal že leta 2005 in nato še enkrat v januarju 2010, pa do pred nedavnim nihče ni hotel niti slišati zanj, zdaj pa je uveden. »Enaka usoda je rezervirana za evrske obveznice,« je pristavil.

»Finančni trgi ne razumejo zelo specifične zgradbe evra«

Schäuble, nemški finančni minister, ki je bil izbran za finančnega ministra leta je tudi izključil možnost oblikovanja skupnih evrskih obveznic, za katere bi jamčile vse članice, za kar sta se prav tako zavzela Juncker in italijanski minister Giulio Tremonti, ki v tem vidita signal trgom o nepovratnosti projekta evro. Istočasno pa je nemški minister prepričan, da bo v prihodnje prišlo do še močnejše harmonizacije javnofinančnih politik v območju evra.

Schäuble je sicer v pogovoru za ponedeljkovo izdajo FT zatrdil, da mednarodni finančni trgi v resnici ne razumejo zelo specifične zgradbe evra, ko ob denarni uniji ni skupne javnofinančne politike. »Trge in mednarodno javnost moramo prepričati, da gre za novo obliko, zelo specifično prilagojeno odgovoru na izzive 21. stoletja,« je dejal.

Znova se je zavzel za to, da bi morali tudi zasebni vlagatelji v državne obveznice članic evrskega območja nositi del tveganj za svoje naložbe, saj je drugače ogrožena legitimnost tržnega gospodarstva in celo političnega reda.




Irski parlament v torek o varčevalnem proračunu

Irska vlada bo v parlamentu predstavila nov štiriletni državni proračun, ki prinaša stroge varčevalne ukrepe. Njegov sprejem je pogoj za pridobitev 85 milijard evrov težkega paketa pomoči EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Irski, o katerem so se finančni ministri držav z evrom dogovorili prejšnji teden v Bruslju.

Gre za 85 milijard dolarjev vreden paket, pri čemer bo 17,5 milijarde evrov prispevala Irska sama. V skladu z dogovorom je 35 milijard evrov namenjenih za krepitev irskega bančnega sistema. Od tega bo šlo deset milijard za takojšnje ukrepe dokapitalizacije, 25 milijard pa je preventiva v podporo bančnemu sektorju. Preostalih 50 milijard je namenjenih za pokritje potreb proračunskega financiranja.

Irska vlada želi v štirih letih prihraniti 15 milijard evrov, od tega v letu 2011 šest milijard evrov. V paket ukrepov je tako med drugim vključila zvišanje davkov in ukinitev več tisoč delovnih mest v javni upravi. Napoved ukrepov je na Irskem izzvala ostre odzive in proteste.

Letos bo primanjkljaj v irskem proračunu dosegel rekordnih 32 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), največ v območju evra, je konec minulega tedna potrdila vlada v Dublinu. Primanjkljaj je predvsem posledica reševanja domačih bank, ki so se znašle na robu propada. Proračun za leto 2011 predvideva znižanje primanjkljaja na 12 odstotkov BDP.

Priporoči članek prijatelju