• Trichet: Evro je »kredibilen« in ni v krizi • Španska vlada potrdila paket varčevalnih ukrepov • S&P opozarja pred znižanjem bonitetne ocene portugalskih bank • Nemška centralna banka za letos napoveduje 3,6-odstotno rast •
Trichet: Evro je »kredibilen« in ni v krizi
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet je v petek v obrambi skupne evropske valute poudaril, da je evro »kredibilna« valuta, ki ni v krizi.
»Mislim, da moramo videti, da imamo valuto, ki je kredibilna,« je Trichet po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal za radijsko postajo RTL.
Trichet o reakciji trga na »bailout« oz. reševanje držav iz finančnih krizPredsednik ECB, za DowJones, komentira odpor nekaterih članic EU, da sprejmejo pomoč iz mehanizma pomoči. |
»Evro kot valuta ni v krizi,« je poudaril in dodal, da pa imamo težave finančne nestabilnosti, ki so posledica proračunske krize v določenih evropskih državah.
Brez sprememb obrestne mere
Svet ECB sicer v četrtek v skladu s pričakovanji znova ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki že od maja lani, torej že osemnajsti mesec zapored, vztraja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka.
Pač pa je ECB, prav tako v skladu s pričakovanji, napovedala tudi podaljšanje nekaterih izrednih kriznih ukrepov.
Trichet je v petek dejal, da so se za ohranitev ključne obrestne mere pri enem odstotku odločili, ker menijo, da je to potrebno, da še naprej državljanom zagotavljajo cenovno stabilnost.
Španska vlada potrdila paket varčevalnih ukrepov
Španska vlada je v petek potrdila paket varčevalnih ukrepov in gospodarskih spodbud, s katerimi želi spodbuditi gospodarsko rast in znižati proračunsko porabo. Ukrepi naj bi omilili zaskrbljenost vlagateljev in analitikov, da bi lahko Španija sledila Grčiji in Irski, ki sta se znašli v dolžniški krizi, poročajo tuje tiskovne agencije.
Vlada premiera Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera načrtuje prodajo skoraj tretjinskega deleža državne loterije, ki je lani kljub svetovni gospodarski krizi zabeležila 2,99 milijarde evrov čistega dobička. Ukrepi predvidevajo tudi delno privatizacijo letališč, znižanje nadomestil za brezposelnost in znižanje davkov za mala in srednja podjetja.
Vlada načrtuje tudi pokojninsko reformo; 28. januarja prihodnje leto naj bi potrdila dvig starostne meje za upokojitev s 65 na 67 let in predlog reforme poslala v parlament. Sindikati napovedani reformi pokojninskega sistema ostro nasprotujejo.
Zapatero in njegova ministrska ekipa sta načrt varčevalnih ukrepov razkrila že pred več kot letom dni. Z njim želita zagotoviti vzdržnost sistema socialne varnosti, ki je zaradi vse večjega števila starejših ljudi in nestabilnih javnih financ na preizkušnji. Španci predlaganim ukrepom ostro nasprotujejo, zato so že večkrat protestirali.
Svetovna gospodarska in finančna kriza je Španijo močno prizadela, gospodarstvo pa se izjemno počasi pobira in v precejšnji meri stagnira.
Mnogi analitiki ocenjujejo, da bi Španija utegnila slediti Grčiji in Irski, ki sta zaradi hude dolžniške krize zaprosili za mednarodno finančno pomoč. Nemirni so tudi vlagatelji na mednarodnih finančnih trgih, zaradi česar je zahtevana donosnost na španske obveznice v minulih dneh močno poskočila.
S&P opozarja pred znižanjem bonitetne ocene portugalskih bank
Opozorilo S&P se nanaša na banke Santander Totta, Caixa Geral de Depositos, Espirito Sancto, BPI in Comerical Portugues, ki jih je agencija uvrstila na t. i. opazovalno listo. V agenciji ocenjujejo, da bi lahko »makroekonomski izzivi in težki finančni pogoji«, s katerimi se sooča Portugalska, oslabili kreditno vrednost bank.
»Uresničevanje vladnega varčevalnega načrta, ki je po naši oceni ambiciozen, bo državo prihodnje leto po vsej verjetnosti pahnilo nazaj v recesijo in zatem omejilo obete za rast,« ocenjujejo v S&P.
Portugalski parlament je prejšnji teden sicer dokončno potrdil proračun za leto 2011, s katerim naj bi javnofinančni primanjkljaj z letošnjih 7,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) znižali na 4,6 odstotka.
Portugalska je namreč ena od držav, ki bi lahko po mnenju analitikov sledile Grčiji in Irski, ki sta se morali zaradi hude dolžniške krize zateči po finančno pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Negotovost vlagateljev se odraža tudi na finančnih trgih, kjer so obresti na portugalske obveznice v minulih dneh občutno poskočile.
Financial Times je sicer poročal, da je Evropska centralna banka (ECB) v četrtek kupila nepričakovano veliko irskih in portugalskih obveznic, s čimer je znižala njihovo obrestno mero. Za obveznice naj bi po poročanju časnika odštela več sto milijonov evrov.
Svet ECB v četrtek sicer ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki že od maja lani, torej že osemnajsti mesec zapored, vztraja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka. Je pa ECB napovedala podaljšanje nekaterih izrednih kriznih ukrepov, glede kupovanja obveznic pa je predsednik ECB Jean-Claude Trichet dejal le, da se ta ukrep še naprej izvaja.
Nemška centralna banka za letos napoveduje 3,6-odstotno rast
Nemška centralna banka je v petek napovedala, da bo nemško gospodarstvo v letošnjem letu zabeležilo 3,6-odstotno rast. Če se bo to uresničilo, bo to najvišja rast po združitvi Nemčije leta 1990, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Nemška rast še naprej temelji na močnem izvozu, to pa naj bi po pričakovanjih spodbudilo tudi notranje povpraševanje, drugi steber gospodarske rasti.
Največje evropsko gospodarstvo naj bi tako v prihodnjem letu zabeležilo dvoodstotno rast, leto kasneje pa 1,5-odstotno rast, še napoveduje Bundesbank.
»Nemška gospodarska aktivnost bi se morala v prihodnjih dveh letih nadaljevati in s tem slediti dinamičnemu okrevanju v letošnjem letu,« so zapisali v sporočilu.
Ocene centralne banke so nekoliko bolj konzervativne kot tiste, ki jih je za Nemčijo podala Evropska komisija. Ta je namreč napovedala 3,7-odstotno rast za leto 2010, 2,2-odstotno rast v letu 2011 in dvoodstotno rast v letu 2012.
