Kot je zatrdil irski predsednik vlade Brian Cowen, so se pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom (IMF), Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko (ECB), ki so se 18. novembra začela v Dublinu, v nedeljo končala. Program pomoči Irski v višini 85 milijarde evrov, od katerih bi 35 milijard evrov namenili bančnemu sektorju, so potrdili finančni ministri EU, med njimi tudi slovenski minister Franc Križanič, ki so se sestali v Bruslju.
Irska je tako dogovor o finančni pomoči z EU in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) dosegla dan po protestih proti vladnim varčevalnim ukrepom v Dublinu. Z ukrepi namerava vlada zmanjšati proračunski primanjkljaj in tako izpolniti pogoje za finančno pomoč iz tujine.
Kako se je vse skupaj odvijalo?
Belgijski finančni minister Didier Reynders je ob prihodu v Bruselj dejal, da bodo ministri odločili o pomoči Irski in »pripravili najboljšo možno rešitev za celotno območje evra«. Kot poudarjajo ministri, namreč ne gre le za pomoč Irski, temveč je treba ukrepati v dobrobit celotnega območja evra, ki potrebuje stabilizacijo.
Za pomoč Irski si močno prizadeva tudi Velika Britanija, ki sicer ni članica evrskega območja. »V britanskem nacionalnem interesu je, da rešimo Irsko,« je zatrdil britanski minister za finance George Osborne. Osborne o višini britanske pomoči Irski ni želel govoriti, poudaril je, da je to stvar dogovora ministrov sedemindvajseterice.
Francoska finančna ministrica Christine Lagarde je dejala, da je dogovor glede pomoči Irski skorajda sklenjen, bodo pa ministri prevetrili še določena vprašanja glede višine obrestnih mer na dano posojilo.
Še pred zasedanjem finančnih ministrov EU so se glede pomoči Irski po telefonu dogovarjali predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, predsednik evroskupine Jean-Claude Juncker, predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet, nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy.
Finančni ministri EU so pod pritiskom, da v nedeljo dogovorijo finančno pomoč Irski, saj bi morebiten neuspeh glede pomoči močno zamajal kapitalske trge.
Irska vlada je minulo sredo predstavila štiriletni varčevalni program, ki je pogoj za pridobitev pomoči in predvideva 15 milijard evrov prihrankov. V okviru programa namerava irska vlada odpraviti minimalno plačo in črtati 25.000 delovnih mest v javni upravi, ukrepi pa naj bi prizadeli tudi upokojence. Med bistvenimi ukrepi je tudi zvišanje davka na dodano vrednost na 23 odstotkov do leta 2014. Na Irskem naj bi tudi uvedli nove davke na nepremičnine in vodo.
Irska je po Grčiji druga država članica evroobmočja, ki je zaprosila za finančno pomoč, številni pa se bojijo, da bi se lahko kriza razširila tudi na druge krhke članice v evroskupini. Ogroženi naj bi bili predvsem Portugalska in Španija, nekateri omenjajo tudi že Belgijo.
Estonija bo z začetkom 2011 postala prva baltska država z evrom
Estonija bo 1. januarja 2011 prevzela evro, vendar domača javnost temu ni preveč naklonjena. Prevzem skupne evropske valute, ki bo nadomestila estonsko krono, podpira le dobra polovica oziroma 54 odstotkov Estoncev, je pokazala pred dnevi objavljena raziskava.
Prevzemu evra nasprotuje 36 odstotkov vprašanih, medtem ko jih je deset odstotkov neodločenih. Raziskava je sicer še pokazala, da se je podpora prevzemu evra od oktobra povečala za pet odstotkov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
»Podpora je narasla, ker so ljudje sedaj dobili več praktičnih informacij o zamenjavi valute, pred tem so imeli le nekaj splošnih informacij,« je povedal Kalev Pettai z inštituta Faktum in Ariko, ki je izvedel raziskavo.
Estonija bo postala 17. članica območja evra, hkrati pa tudi prva baltska država v območju evra.
