Državni tožilci in finančni nadzorniki večine ameriških zveznih državah so v sredo 13. oktobra 2010 v skladu z napovedmi sprožili skupno preiskavo domnevnih nepravilnosti glede postopkov zaplemb stanovanjskih nepremičnin najemnikom hipotek s strani bank in drugih hipotekarnih podjetij. Ta bi bila lahko deležna tudi sankcij. Zaradi nepravilnosti so nekatere banke že ustavile postopke zaplemb.
Napake ali zlorabe v želji po čimprejšnji zaplembi?
Oblasti bodo proučile, če so uslužbenci bank in hipotekarnih družb podpisovali dokumentacijo o zaplembi nepremičnin, ne da bi jo zares prebrali. Obenem se finančne ustanove soočajo z obtožbami, da so dokumente potrjevale brez potrebnega pregleda in prisotnosti notarjev.
Državni tožilec v zvezni državi Iowa Tom Miller, ki bo vodil preiskavo, je dejal, da ni šlo zgolj za napake pri ravnanju z dokumentacijo, temveč gre tudi za primere kršitev zakona, zaradi česar so bili številni Američani neupravičeno ob domove.
Banke in hipotekarna podjetja so v času nepremičninskega razcveta hipoteke delili množično in izjemno hitro. Te hipoteke so potem prepakirali v obveznice oziroma vrednostne papirje in jih prodajali na trgu. Zaradi tega je papirnata sled zaostajala, kar pomeni, da se na koncu ni vedelo, kdo natančno je lastnik hipoteke.
Banke in hipotekarna podjetja so si v luči posledic zloma nepremičninskega trga v zadnjih mesecih prizadevali čim hitreje izpeljati zaplembe nepremičnin neplačnikov in tako unovčiti hipoteke. Zaradi tega so uslužbenci teh ustanov dokumente v številnih primerih podpisovali kar avtomatsko, ne da bi se pozanimali, če sploh gre za lastnike hipoteke.
Bodo odvetniki neplačnikov zagrenili življenje bankam?
Banke in hipotekarne družbe, ki mečejo ljudi na cesto zaradi neplačevanja hipotek so se tako znašli v pravnih težavah, saj lahko odvetniki lastnikov tožijo in zahtevajo dokaz o lastništvu hipoteke. To se že dogaja, čeprav se ponavadi postopek zavleče le za določen čas, dokler se ne najdejo papirji. Ljudje, ki izgubijo hišo ali stanovanje takšne pravne trike uporabijo, če želijo zavleči zaplembe, dokler iščejo novo prebivališče. Problem pa je v tem, ker se je izkazalo, da je takšnih sumljivih hipotek več sto tisoč. Teoretično banka hišo zapleni in jo proda naprej, stari lastnik pa na sodišču doseže razveljavitev nove prodaje, ker banka ni dokazala lastništva. Ob takšni množici nepravilnosti se lahko spet zamaja zaupanje v trg in pride do novega kreditnega krča.
Med prvimi se je na problem odzvala Bank of America, ki je sama pretekli teden uvedla moratorij na zaplembe v vseh 50 zveznih državah, dokler se ne uredi potrebna dokumentacija. Banka JPMorgan Chase in Ally Financial (bivši GMAC) sta tak moratorij uvedli v 23 zveznih državah, medtem ko se druge velike banke (npr. Citigroup in Wells Fargo) za tak korak niso odločile, saj trdijo, da nepravilnosti pri njih ni bilo.
Politika ni navdušena nad vsesplošno zamrznitvijo zaplemb
Problem sicer ni nov, je pa pred kratkim postal tudi političen, zaradi pozivov k sprejetju zamrznitve vseh zaplemb na nacionalni ravni, dokler se problematika s postopki zaplemb ne reši. Predsednik ZDA Barack Hussein Obama nasprotuje nacionalni zamrznitvi zaplemb, ker bi to kratkoročno pomenilo pomanjkanje stanovanjskih nepremičnin na trgu in povišanje cen. K temu sicer poziva nekaj njegovih demokratov, vendar pa administracija podpira preiskave državnih pravosodnih ministrov. Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je v torek pojasnil, da bi imel širši moratorij vrsto nezaželenih posledic.
Začasna zaustavitev zaplemb na nacionalni ravni bi namreč lahko zadušila še vedno šibek nepremičninski trg, ki zavira okrevanje dohodka ameriških gospodinjstev in s tem zasebne potrošnje. Poleg tega težave nepremičninskega trga predstavljajo tudi veliko breme za finančni sektor in zamrznitev bi jih le še poglobila.
V drugem četrtletju je bilo v ZDA, po podatkih podjetja RealtyTrack, od vseh transakcij s stanovanjskimi nepremičninami, kar 24 odstotkov takšnih z zaplenjeno hišo ali stanovanjem. V Nevadi jih je bilo največ, kar 56 odstotkov, v Arizoni 47 odstotkov in v Kaliforniji 43 odstotkov.
V primeru padca zaupanja v trg, bi se banke težje odločale za izdajo ugodnih hipotekarnih kreditov, kar bi pomenilo novo krizo. Ljudje se prav tako ne bi odločali za nakup zaplenjene nepremičnine, ker ne bi vedeli ali so res lastniki. V primeru zamrznitve zaplemb bi imeli tisti lastniki, ki imajo težave z odplačevanjem, še manj vzpodbude, da poravnajo obveznosti.
ZDA so se tako znašle pred vnovično dilemo, ali na račun državljanov podpreti finančni sektor ali zaščititi državljane in s tem finančni sektor postaviti v neugoden položaj.
