Pozornost vlagateljev je bila v tem tednu uperjena v objave poslovnih rezultatov podjetij za zaključeno četrtletje in na poteze, ki so jih vlekli politiki državnih velesil v pričakovanju zasedanja finančnih ministrov in predstavnikov centralnih bank iz skupine G-20.
Ugibanja o novem kvantitativnem sproščanju Fed
Ameriška industrijska proizvodnja se je v septembru skrčila za 0,2 odstotka, kar je prvi negativni popravek v zadnjih dvanajstih mesecih. To bi v normalnih razmerah sicer sprožilo negativen odziv vlagateljev. Vendar tokrat se to ni zgodilo. Razlog pa lahko najdemo v politiki ameriške centralne banke, ki je pred časom napovedala, da bo v primeru poslabšanja gospodarskih razmer, povečala količino denarja v obtoku preko odkupovanja državnih obveznic. O tem bodo odločali na zasedanju drugega in tretjega novembra. S prilivom svežega denarja, tokrat se pričakuje znesek v višini 500 mrd $, se bo ohranilo gospodarstvo na poti okrevanja. Kvantitativno sproščanje denarja sicer na kratek rok pozitivno vpliva na dvig gospodarske aktivnosti, preko dveh kanalov. Razvrednotenje valute kot prvi kanal prispeva k povečevanju izvoza, drugi kanal pa spodbuja tako domača gospodinjstva kot tudi podjetja, k večjemu trošenju. Končni rezultat poenostavljeno povedano se odraža v dvigu gospodarske aktivnosti. Na daljši rok pa ima to negativne posledice predvsem v obliki povečanja inflacijskih pritiskov.
Nepričakovan dvig temeljne obrestne mere na Kitajskem
Novica o dvigu temeljne obrestne mere na Kitajskem za 0,25 odstotne točke na 5,56 odstotka letno, je na trgu sprožila številna ugibanja o razlogih, ki so napeljali kitajske oblasti v ta nepričakovan dvig. Veliko govora in špekulacij je bilo vezanih na morebitno tesnejše sodelovanje med ZDA in Kitajsko. Slednja naj bi s postopnim dvigom temeljne obrestne mere vplivala na hitrejši dvig domače valute, na drugi strani pa naj bi FED znatno omejil napovedan priliv denarja v obtok. Kasnejši statistični podatki so pokazali, da je Kitajska zabeležila 9,6 odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju, inflacija pa je poskočila na 3,6 odstotka. Zdajšnje stopnje rasti dokazujejo, da bi Kitajska lahko brez težav prenesla tudi dodaten dvig temeljne obrestne mere in posledično tudi nadaljnji dvig tečaja juana v primerjavi s svetovnimi valutam. Razlog za predhoden dvig temeljne obrestne mere za 0,25 odstotka pa je najverjetneje delna posledica poskusa zniževanja domače inflacije in delno posledica pritiskov tujih politikov o postopnemu dvigu vrednosti juana.
Pozitiven učinek objav poslovnih rezultatov
Učinek objav poslovnih rezultatov podjetij je bil kljub mešanim rezultatom pozitiven. V finančnem sektorju sta pozitivno izstopali ameriška banka Citigroup in Goldman Sachs. Prva ja na osnovi nižjih odpisov realizirala dobiček, ki je presegel pričakovanja trga, prav tako so tudi pri Goldman Sachs kljub upadu neto trgovalnih prihodkov presegli pričakovanja. Med velikani v tehnološkem sektorju sta v tem tednu svoje rezultate objavila Apple in IBM. Prvi je povečal prihodke iz 12,21 mrd $ na 20,34 mrd $, čisti dobiček na delnico pa so povečali iz 2,77$ na 4,64$, drugi pa je prihodke okrepil iz 23,57 mrd $ na 24,27 mrd $, dobiček na delnico pa iz 2,40$ na 2,82$. Pretiranega navdušenja nad rezultati v tehnološkem sektorju ni bilo, saj so pričakovanja podjetij za naslednji kvartal nekoliko razočarala vlagatelje. Coca-Cola in Johnson & Johnson sta po drugi strani s svojimi rezultati in napovedmi pozitivno presenetili vlagatelje.
