Največji ameriški stanovanjski posojilodajalec z dobičkom

Največji ameriški stanovanjski posojilodajalec z dobičkom

• Investicijska banka Morgan Stanley je v tretjem četrtletju ustvarila izgubo. • Največji ameriški stanovanjski posojilodajalec, banka Wells Fargo, posloval z dobičkom. • Newyorška banka Citigroup, ki jo je država rešila pred propadom, spet služi lepe denarce. • Investicijska banka Goldman Sachs je v tretjem letošnjem trimesečju ustvarila za 43 odstotkov manj čistega dobička kot v enakem obdobju lani, a vseeno več, kot so pričakovali analitiki. • Bank of America je po dveh četrtletjih v črni

Morgan Stanley z izgubo, Wells Fargo z dobičkom

Morgan Stanley je v tretjem trimesečju ustvaril 91 milijonov dolarjev izgube oz. sedem centov na delnico, potem ko je enako obdobje lani sklenil z 498 milijonov dolarjev dobička oz. 37 centov na delnico. Poslovni izid je toliko slabši, potem, ko je konkurent Goldman Sachs objavil, da je v tretjem četrtletju ustvaril 1,9 milijarde dolarje dobička.

Prihodki banke Morgan Stanley so se znižali za 20 odstotkov na 6,8 milijarde dolarjev in so malce višji od napovedi analitikov, kljub temu pa so se delnice banke uvodoma v današnjem trgovanju na newyorški borzi pocenile za 63 centov na 24,76 dolarja. Slabi rezultati banke naj bi bili posledica slabega trgovanja podjetij z delnicami med poletjem, ko so bili vlagatelji zaskrbljeni pred morebitno vrnitvijo recesije.

Morgan Stanley bi sicer posloval z dobičkom, če ne bi bilo dveh velikih stroškov zaradi spremembe načina obračunavanja dolga in znižanja vrednosti investicije, ki jo namerava prodati. Banka je ustvarila 313 milijonov dolarjev dobička iz poslovanja, vendar pa je imela 731 milijonov dolarjev več stroškov z odkupom lastnega dolga in za 229 milijonov dolarjev znižala vrednost igralnice v New Jerseyju »Revel Entertainment Group«.

Banka Wells Fargo, ki še vedno dokončuje prevzem v času krize propadle banke Wachovia, je v tretjem četrtletju poslovala z dobičkom v višini 3,34 milijarde dolarjev oz. 60 centov na delnico, kar je 3,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Prihodki banke so se sicer znižali za 7,1 odstotka na 20,9 milijarde.

Wells Fargo je julija odpustila 3.800 ljudi in nekaj prihranila, prav tako je v tretjem četrtletju odpisala za 4,1 milijarde dolarjev slabih posojil. Delnice Wells Fargo so se uvodoma na borzi pocenile za odstotek na 24,43 dolarja za delnico.

Citigroup vnovič služi milijarde

Ameriška banka Citigroup, ki jo je država rešila pred propadom, spet služi lepe denarce. V tretjem četrtletju poslovnega leta je ustvarila 2,2 milijarde dolarjev (1,6 milijarde evrov) čistega dobička, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Potem ko jo je finančna kriza skorajda uničila, je prvi mož Vikram Pandit Citigroup popolnoma preoblikoval ter jo oprl na klasične bančne posle, preveč tvegana poslovna področja pa prodal. Banka je še pred letom dni beležila le 101 milijon dolarjev dobička, medtem pa je za nekaj časa celo zdrsnila v rdeče številke.

K boljšim poslovnim rezultatom Citigroup je prispevala umiritev razmer na kreditnih trgih; mnogi kreditojemalci namreč vnovič bolj redno plačujejo obroke. V preteklem četrtletju je Citigroup ustvarila 5,9 milijarde dolarjev rezervacij, kar je najmanj v več kot treh letih. Vlagatelji so s poslovnimi rezultati zadovoljni, tečaj delnice banke se je pred odprtjem borze nekoliko podražil.

Citigroup je nekoč veljala za ponos newyorškega finančnega sveta in bila ena največjih finančnih ustanov na svetu. V finančni krizi pa so ji davkoplačevalci priskočili na pomoč s skupaj 45 milijardami dolarjev, s čimer je država nad njo prevzela nadzor. Medtem je svoj lastniški delež že zmanjšala na 12,4 odstotka.

Ameriška vlada je tako dobila nazaj večji del vloženega denarja. Na koncu utegne imeti država še dobiček, saj se je tečaj delnice Citigroup že močno okrepil. Dokler pa se banka ne bo postavila popolnoma na svoje noge, se njen prvi mož Pandit nagrajuje s simbolično plačo en dolar letno.

Goldman Sachs pozitivno presenetil analitike

Ameriška investicijska banka Goldman Sachs je v tretjem letošnjem trimesečju ustvarila 1,74 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 43 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, a vseeno več, kot so pričakovali analitiki. Prihodki iz finančnega trgovanja so se sicer pričakovano občutno zmanjšali.

Prihodki iz poslovanja so bili z 8,9 milijarde dolarjev za 28 odstotkov nižji kot v enakem obdobju lani, vendar pa vseeno večji od pričakovanj analitikov. Ti so namreč napovedovali še večji padec prihodkov, saj sta se promet na borzah in nihanje borznih tečajev v zadnjih mesecih občutno umirila.

V luči slabših rezultatov se zmanjšujejo tudi sredstva za izplačila nagrad, ki predstavljajo precejšen delež prihodkov uslužbencev banke. Za ta namen je banka v prvih devetih mesecih namenila 13,1 milijarde dolarjev, kar je 21 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, poročajo tuje tiskovne agencije.

Če so se prihodki iz trgovalnih dejavnosti občutno zmanjšali, pa so del tega upada nadoknadili boljši rezultati na področju investicijske dejavnosti, zavarovanja dolžniških in lastniških instrumentov ter upravljanja s premoženjem.

Goldman Sachs velja za najbolj dobičkonosno finančno ustanovo na Wall Streetu, v zadnjih mesecih pa je bila vpletena v afero zaradi domnevne prevare strank.

Ameriški finančni velikan Goldman Sachs je tako julija z ameriško zvezno Komisijo za vrednostne papirje in borzo dosegel dogovor o izvensodni poravnavi civilne tožbe zaradi zavajanja strank. Gre za največjo kazen v zgodovini delovanja komisije doslej.

Goldman Sachs tako po prepričanju oblasti ni razkril ključnih podatkov glede svojih finančnih produktov, povezanih s hipotekarnimi obveznicami, ki jih je prodajal v času, ko se je nepremičninski trg že začel rušiti.

Komisija je banko in njenega podpredsednika Fabricea Tourreja obtožila, da ni razkrila vloge ene njenih strank, gre za hedge sklad Paulson & Co., pri oblikovanju in trženju strukturiranih vrednostnih papirjev, ki so bili zavarovani z drugorazrednimi hipotekarnimi obveznicami.

Omenjeni sklad naj bi banki plačal okoli 15 milijard dolarjev, da je oblikovala ta produkt, proti kateremu je nato sklad stavil s prodajo na kratko. Po oceni komisije so vlagatelji izgubili okoli milijardo dolarjev. S produktom se je trgovalo leta 2007, ko je v ZDA že prišlo do hipotekarne krize, ki je pomenila začetek poznejše svetovne finančne in gospodarske krize.

Nihče pri Goldman Sachsu sicer ni prevzel pravne odgovornosti za takšno ravnanje oziroma priznal krivde.

Bank of America zaradi izrednih stroškov z milijardno izgubo

Ameriška banka Bank of America je po dveh četrtletjih v črnih številkah tretje letošnje trimesečje zaključila s 7,65 milijarde dolarjev čiste izgube. Ta je po navedbah družbe posledica izrednih enkratnih stroškov zaradi sprejema finančne zakonodaje in s tem povezanih omejitev pri kartičnem poslovanju.

Ob neupoštevanju teh enkratnih stroškov je banka v tretjem četrtletju ustvarila čisti dobiček v višini 3,1 milijarde dolarjev, kar je po poročanju tujih tiskovnih agencij nad pričakovanji analitikov. Ti morebitnih izrednih stroškov ne vključujejo v svoje napovedi.

Nova obsežna finančna zakonodaja, ki jo je julija sprejel ameriški kongres, vnaša tudi številne spremembe na področje poslovanja s kreditnimi in plačilnimi karticami.

Družba je tako enkratni strošek v višini 10,4 milijarde dolarjev pripisala po novem predpisani zgornji meji za višino večstranskih medfranšiznih provizij, ki jo predvideva zakonodaja, to pa bo v prihodnje zmanjšalo prihodke z naslova kartičnega poslovanja.

Pri večstranskih medfranšiznih provizijah gre za stroške, ki jih mora banka, preko katere transakcijo s plačilno kartico izvaja nek trgovec ali ponudnik storitev, plačati banki, ki potrošniku izda debetno ali kreditno kartico, za izvedbo transakcije s plačilno kartico.

Nova reformna zakonodaja obenem močno brzda banke pri zaračunavanju kazenskih provizij proti strankam, ki zamujajo s plačili računov za kreditne kartice. Ameriške banke so namreč pred krizo močno spodbujale ljudi k zadolževanju in jim po mnenju zakonodajalcev niso v zadostni meri predstavile tveganj, nato pa so jih strogo kaznovale za vsako neplačništvo.

Banka je z izjemo tega enkratnega dogodka poslovala dobro. Največ je k čistemu dobičku ob neupoštevanju izrednih stroškov prispevalo dejstvo, da so se rezervacije za slaba posojila v primerjavi z enakim obdobjem lani več kot prepolovila na 5,4 milijarde dolarjev.

Prihodki so bili s skoraj 27 milijardami dolarjev za dva odstotka višji kot v enakem obdobju lani, medtem ko so bili v primerjavi z drugim trimesečjem nižji za 8,4 odstotka.

Banko sicer v zadnjih tednih bremeni afera z nepravilnostmi pri zaplembah nepremičnin, zaradi česar so oblasti sprožile preiskave v vseh zveznih državah z izjemo Alabame. Bank of America je najprej uvedla moratorij na odobravanja novih zaplemb v vseh 50 zveznih državah, a ga je medtem v 23 že ukinila, potem ko revizija ni pokazala nepravilnosti.

Ruskim bankam se obeta najvišji dobiček po izbruhu krize

Dobiček ruskih bank bi lahko letos znašal 11,8 milijard evrov. Ta številka bi bila po letu 2007 oz. po izbruhu gospodarske in finančne krize rekordno visoka, je dejal guverner ruske centralne banke Sergej Ignatjev.

Po poročanju ruskih tiskovnih agencij je Ignatjev v luči teh pričakovanj zatrdil, da je ruski bančni sistem okreval.

Posojilni portfelj bank se je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta nominalno povečal za 10 odstotkov, realno pa za šest odstotkov, je še povedal guverner.

Priporoči članek prijatelju