Afriško vstajenje

Predstavljajte si trgovine, založene dva metra v višino, ulice natrpane in skoraj neprehodne zaradi prerivajočih se strank in prodajalcev. Opisano je vsakdanji prizor na tržnici Onitsha na jugu Nigerije. Številni pravijo, da gre za največjo tržnico na svetu. Ta ima približno tri milijone dnevnih obiskovalcev, ki kupujejo vse – od riža in mila pa do računalnikov in gradbene opreme. To je zatočišče lokalnih trgovcev v regiji, bolj znani po svoji korupciji, piratstvu, revščini in boleznih, a hkrati tudi dom milijonov motiviranih prodajalcev in vse premožnejših Afričanov.

Šest izmed desetih najhitreje rastočih gospodarstev je iz Afrike

V zadnjem desetletju je bilo med desetimi najhitreje rastočimi gospodarstvi na svetu šest afriških držav. V osmih izmed zadnjih deset let je Afrika rasla hitreje od vzhodne Azije, tudi od Japonske. IMF ne glede na težave severne poloble pričakuje rast Afrike na letni ravni 2011 pri šestih odstotkih, prav tolikšna so pričakovanja v letu 2012. Gre za rast regije, ki skoraj dosega rast Azije. K temu je vsaj delno pripomogel razcvet surovinskega trga. Med letoma 2000 in 2008 je skoraj četrtina afriških prihodkov izvirala iz surovin. Drugi razlog so ugodne demografske razmere. Medtem ko se stopnja rodnosti vse hitreje znižuje v Aziji in Latinski Ameriki, naj bi polovico pričakovane rasti svetovne populacije v prihodnjih desetih letih dosegla Afrika. Eden poglavitnih razlogov za razcvet gospodarstva na črni celini je razvoj proizvodnje in storitev, ki so jih afriške države šele začele razvijati. Postavlja se vprašanje, ali bo Afrika zmožna še naprej rasti ob morebitnem upadu povpraševanja po surovinah.

Baker, zlato, nafta in ščepec soli

Z optimizmom v zvezi z Afriko vseeno ni treba pretiravati, saj so stvari še vedno negotove na večjem delu celine. Večina Afričanov živi z manj kot dvema evroma na dan. Proizvodnja hrane na prebivalca še vedno upada vse od osamosvojitve v 60. letih prejšnjega stoletja. Povprečna življenjska doba je v nekaterih državah celo pod 50 leti. Podnebne razmere se slabšajo, saj sta uničevanje gozdov in širjenje puščav še vedno veliki težavi.

Nekatere države, ki se lahko pohvalijo z vratolomno rastjo gospodarstva, kot sta Ekvatorialna Gvineja in Angola, so z nafto bogate kleptokracije.* Nekatere države, ki so se začele pravilno razvijati, kot sta Ruanda in Etiopija, pa so postale politično nestabilne. Kongo, kjer so konec minulega leta potekale volitve, je še vedno močno koruptivna država brez ustreznega vodstva. Zimbabve pa je rana na jugu Afrike. Južnoafriška republika, ki je včasih veljala za vzornico na črni celini, je preplavljena s korupcijo; v vodilnem afriškem nacionalnem kongresu potekajo pogovori o nacionalizaciji zemlje in rudnikov.

Tudi če vsi ti podatki spominjajo na katerega izmed že videnih scenarijev brez srečnega konca, se nekateri temeljni kazalci gibljejo v pravo smer. Afrka ima hitrorastoč srednji sloj: po podatkih Svetovne banke ima okoli 60 milijonov Afričanov letne prihodke v vrednosti tri tisoč ameriških dolarjev in sto milijonov jih bo imelo take prihodke v letu 2015. Tuje naložbe so se v zadnjem desetletju povečale za več kot desetkrat. Prihod Kitajske je povzročil razcvet infrastrukture in razvoj proizvodnega sektorja. Druge države, ki sodijo med razvijajoča se gospodarstva, od Brazilije in Turčije do Malezije in Indije, htiro sledijo Kitajski. Afrika bi lahko v prihodnosti postala svetovno proizvodno središče in razvila storitveni sektor na področjih, kot so klicni centri, ki so sicer močno razširjeni v Indiji. Mednarodna trgovina v regiji, ki so jo dolgo zatirali politični tekmeci, raste.

Več uporabnikov mobilne telefonije kot v ZDA ali Evropi

K razvoju pripomore tudi afriška navdušenost za tehnologijo. Afriška celina ima že zdaj več kot 600 milijonov uporabnikov mobilnih aparatov, kar je več kot v ZDA ali Evropi. Zaradi slabe prometne infrastrukture je bil napredek v komunikacijskih storitvah, od mobilnega bančništva do informacijskih centrov, zelo velik. Skoraj desetina celine je pokrita z internetnimi storitvami, kar je celo več kot v Indiji. Zdravje številnih Afričanov se je prav tako izboljšalo, predvsem zaradi distribucije mrež za zaščito pred komarji in zmanjšanja izbruhov spolnih bolezni. Produktivnost Afričanov se povečuje povprečno tri odstotke na leto, v primerjavi z Američani, ki imajo 2,3-odstotno rast.

Vse to se dogaja, ker je Afrika končno vsaj delno spoznala, kaj pomenita mir in dobra vlada. Tri desetletja po izgonu kolonialistov ni niti ena država (razen otoškega Mauritiusa) mirno izbrala vlade ali predsednika na volitvah. Demografske usmeritve bi lahko dodatno pospešile razvoj. Zelo veliko izobraženih mladih ljudi vstopa na trg dela, hkrati pa se je stopnja rodnosti začela zniževati. Ko se bo razmerje med delovno aktivnimi prebivalci in tistimi, ki so od njih odvisni, povečalo v korist prvih, bo to še bolj pozitivno vplivalo na gospodarsko rast. Tudi Azija je imela takšno demografsko smer, ki se je začela pred tremi desetletji in se počasi končuje. Medtem je Afrika šele na začetku takšnega gibanja. Veliko mladih, delovno sposobnih prebivalcev, je dobro za vsako državo. Toda če ni povpraševanja na trgu dela, lahko to pripelje do frustracij in nasilja. Ali bo Afrika izkoristila svoje demografske razmere, je odvisno predvsem od posameznih vlad.

Več trgovine, manj pomoči

Afrika še vedno potrebuje veliko reform. Vlade bi morale spodbujati ljudi k ustanavljanju podjetij ter znižati nekatere davke in poskrbeti za njihovo plačevanje. Kmetijska območja ne bi smela biti javne površine, ampak v lasti kmetov, ki bi zemljo obdelovali in širili. In še najpomembnejše: politiki morajo prepustiti oblast drugim, ko tako zahtevajo njihovi volivci.

Zahodna gospodarstva bi morala imeti boljše gospodarske stike z afriškimi, ne pa da samo pošiljajo humanitarno pomoč. Ameriški zakon, ki z odpravo nekaterih dajatev in omejitev spodbuja trgovino z afriškimi državami (African Growth and Opportunity Act; AGOA), je dober začetek, toda treba bi ga bilo razširiti. Afričani bi si morali prizadevati za večjo transparentnost in vedeti, koliko plačajo tuja podjetja za izkoriščanje naravnih virov na njihovem ozemlju. Afriške vlade bi morale vztrajati pri preglednosti poslov, ki jih sklepajo s tujimi vlagatelji.

Avtokracija,* korupcija in nesoglasja ne bodo minili čez noč. Toda v temačnih časih svetovnega gospodarstva je afriški napredek opomnik o transformativnem potencialu rasti.

Skladi, ki večji del sredstev investirajo v Afriki:

Sklad	Letos v %	1 leto v %	3 leta v %
Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI AFRIKA & ME	3,86	-15,62	ni podatka
EEF Middle East & Africa [R]	5,19	-10,86	32,49