Ležarine: Nemški medved na poti v Slovenijo

Ležarine: Nemški medved na poti v Slovenijo

Tradicionalno so nemški varčevalci vedno zaupali bankam, kljub vedno nižjim obrestnim meram. Varčevalci so tovrstni način hrambe denarja smatrali za najboljšo varno alternativo hrambi denarja doma. Vendar se je v zadnjih dveh letih trend spremenil. Glede na to, da Slovenci v vsem sledimo Nemčiji, tudi tokrat skoraj zagotovo ne bomo izjema.

Negativne obrestne mere za hrambo denarja na bankah so v Nemčiji leta 2019 povzročili močno rast povpraševanja po fizičnih sefih. Povpraševanje pa so poganjale fizične osebe. Trend je posledica politike Evropske centralne banke (ECB), ki je obrestne mere potisnila v negativno območje. Posamezne banke v EU so tako že nekaj časa nazaj začele zaračunavati ležarine za denar na računu, sočasno pa smo že leta priča naraščanju stroškov bančnih storitev. Če smo do zdaj v Sloveniji le špekulirali o uvedbi ležarin, bodo te z aprilom postale realnost, ko bosta kot prvi banki v Sloveniji le-te začeli zaračunavati NLB in SKB, 1. junija pa se jima pridruži še NKBM. Za pravne osebe so ležarine postale nova normala sicer že veliko prej. Dejstvo je, da banke ne morejo bremena, ki jim ga je naložila ECB, financirati same. Namreč ne gre za dobrodelne ustanove ampak za podjetja, ki zasledujejo dobiček.

Tako varčevalcem postaja nesmiselno hraniti denar na bančnem računu, če moramo v zameno za odpoved likvidnosti (sklenitev depozita oz. po domače posoja denarja finančni ustanovi) za to še plačati.

Kako bo to delovalo v praksi? NLB bo zaračunavala 0,04 odstotka mesečnega nadomestila za sredstva, ki presegajo 250.000 evrov, SKB pa bo enako višino nadomestila zaračunavala za zneske nad 200.000 evrov. Ostale banke še niso napovedale uvedbe ležarin, vendar lahko z visoko verjetnostjo predvidimo, da se bodo pridružile temu trendu.

Kaj pa cene najema sefov? Med tem, ko večina bank v Sloveniji nima javno objavljenega podatka o cenah, ima tega objavljena NLB, ki bo tudi prva od dveh bank z uvedbo ležarin za fizične osebe. Cena je odvisna od velikosti sefa in od tega, če ste komitent banke. Za komitente se cene letnega najema gibljejo od 57 evrov za najmanjši sef do 310 evrov za največji sef.

Hitri preračun nam lahko pove, koliko denarja moramo imeti na računih, da se nam bolj splača najeti sef, kot pa pustiti sredstva na računu. Banka NLB bo ležarine zaračunavala za visoka stanja na osebnih računih in v paketih, na varčevalnih računih, v postopnih varčevanjih in depozitih. Stanja na teh računih se bodo seštevala, nadomestilo pa se bo zaračunalo za povprečna mesečna stanja nad 250.000 evrov. Nadomestilo ali ležarina bo znašala 0,04 odstotka mesečno. Torej, v kolikor imate pri NLB skupaj na prej naštetih računih 300.000 evrov, bo mesečno nadomestilo znašalo 20 evrov (0,04 % x 50.000 EUR), kar letno nanese 240 evrov. Točka preloma, pri kateri vam bo banka zaračunala približno enako za sef, kot za depozit, je v tem primeru 12.000 evrov (57,6 evrov letnega nadomestila) oz. skupno 262.000 evrov na računu.

Velja pa opozoriti na visoko zasedenost bančnih sefov. Podatka o trenutni zasedenosti sicer še nimamo, se pa lahko sklicujemo na raziskavo, opravljeno za naše spletno mesto leta 2011. Zasedenost vseh sefov v državi je takrat znašala med 70 in 75 odstotki, v Ljubljani pa je bila zasedenost najvišja in je znašala okoli 95 odstotkov.

Vsi imetniki računov imate še nekaj časa za premislek o najbolj optimalni opciji za vaše prihranke. Vsekakor vsem priporočamo, da se pred sprejemom končne odločitve posvetujejo z neodvisnimi strokovnjaki. Kontaktirajte nas preko spletnega obrazca ali pa nam pišite na nasvet@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju