Če je zadolženost znanilec finančne krize, potem nas čaka kar nekaj težav. Podjetja so se v zadnjih letih zaradi poceni kreditov nadpovprečno zadolžila. Večina analitikov sicer ne pričakuje, da bi lahko to sprožilo finančno krizo, vendar je to dober argument, da si pred nakupom posameznih delnic temeljito pregledate bilance podjetij. Ko bomo dočakali krizo, bodo namreč bolj zadolžena podjetja pod večjim pritiskom, kot tista z več manevrskega prostora.
Poceni denar je res veliko prispeval k zagonu gospodarske aktivnosti, a daljše obdobje podpihuje iluzijo nove normale, da bo zadolževanje vedno poceni. Višina dolga sicer ni tako pomemben podatek, kot pa sama struktura. Pred nakupom delnic zadolženega podjetja morate poznati razliko med pozitivnim in negativnim zadolževanjem. Pozitivni so posojila, hipoteke ali pa kreditne linije, katere služijo podjetju in nadaljnjemu razvoju. To lahko imenujemo tudi produktivni dolg. Slab dolg pa je tisti, ki ne prispeva k rasti podjetja. Tega lahko imenujemo reduktivni dolg. Tipično se tega uporablja za financiranje stvari, katerih si sicer ne moremo privoščiti. Ko do tega začne prihajati, je srečen konec malo verjeten.
Zavedati se moramo, da bo tveganje zaradi izjemne količine dolga prišlo na površje ob prvih indicih glede spremembe denarne politike centralnih bank. Do takrat bo na trgih trajala zabava, saj je intenziteta rasti dovolj umirjena, da pretiranih ekscesov na trgih še nismo videli. Drži, vrednotenja so visoka. Nikakor pa tako visoka, da se rast ne bi mogla nadaljevati. Možna sta torej oba scenarija.
Nobena skrivnost ni, da smo postali odvisniki od nizkih obrestnih mer. Kakršnokoli zvišanje obrestnih mer, ki ne bo v skladu s pričakovanji javnosti, bo pozdravljeno s težavami na borznih parketih ter težavami pomembnejših gospodarstev (na srečo tega vsaj v EU letos še ne bomo videli). Bodimo realni, konkretnih reform, ki bi jih potrebovali (tako na ravni EU, kot tudi pri posameznih članicah), še nismo dočakali. Politiki svoj čas raje posvečajo nabiranju političnih točk s premikom fokusa na populistične teme in tukaj jim ne moremo zameriti. Evropske vlade v zadnjem desetletju le redko preživijo celoten mandat. Kako naj nekdo zasleduje dolgoročno rast, če se neprestano ukvarja z naslednjimi volitvami?
Zato je na vas, da ste previdni. Ne izpostavljajte se po nepotrebnem in poskrbite, da bo vaš portfelj v pravem ravnovesju glede na ročnost varčevanja in na tveganje, ki ste ga pripravljeni sprejeti. Nihče od nas nima magične krogle, ki bi nam povedala, kdaj bo kriza nastopila. Oziroma v kakšni meri in na katerem sektorju. Glede na trenutna dogajanja in dolgoletno rast, ki jo beležijo trgi, je opozorilo na mestu.
