7 dejstev o Brexitu, ki se jih splača vedeti

7 dejstev o Brexitu, ki se jih splača vedeti

Brexit je v zadnjih tednih postal ena izmed glavnih tem pomembnejših medijev. Ker je to nekaj, kar zanima tudi vlagatelje v vzajemne sklade in druge naložbe, vam podajamo nekaj koristnih informacij, ki vas verjetno zanimajo.

1. Kaj je Brexit?

Konec junija, natančneje 23.6.2016, je Združeno kraljestvo (Združeno kraljestvo (United Kingdom) je država, sestavljena iz štirih samostojnih entitet: Anglije, v kateri je največ prebivalcev in glavno mesto London, zaradi česar jo pogosto zamenjujemo za Veliko Britanijo, Škotske, Walesa in Severne Irske) organiziralo referendum. Volivci so glasovali, ali naj Združeno kraljestvo ostane del Evropske Unije (EU), in 51,9 odstotka volivcev se je odločilo za izstop. Brexit je beseda, sestavljena iz dveh besed: "Britain" (Britanija) in "exit" (izstop). Čeprav se referenduma niso udeležili vsi volilni upravičenci, je bilo teh vseeno kar 72 odstotkov, kar je veliko več od povprečja, ki ga država beleži pri splošnih volitvah.

2. Kdaj mora Združeno kraljestvo zapustiti EU?

Glede na pravila dogovora ima Združeno kraljestvo dve leti časa, da zapusti EU. Premierka Velike Britanije Theresa May je postopek sprožila 29. marca leta 2017, kar pomeni, da mora država zapustiti EU do konca prvega letošnjega četrtletja. Čeprav je možno ta rok podaljšati, obe strani delata tako, kot da je to skrajni rok.

3. Kaj je EU?

EU je politična in gospodarska unija 28 držav članic, katerih skupna populacija znaša 510 milijonov ljudi. Deluje kot enoten svoboden trg z regulativo in politiko, ki promovirata svobodni pretok delovne sile med državami članicami. Večina članic uporablja tudi enotno valuto evro (EUR). Evropska centralna banka (ECB), ki je odgovorna za skupno valuto, tako kot ameriški Federal Reserve stremi h boljši gospodarski rasti, stabilnosti cen in polni zaposlenosti prebivalcev držav članic monetarne unije.

4. Kaj pomeni izraz "mehki" Brexit?

"Mehki" Brexit pomeni, da bi država ostala tesna partnerica EU, čeprav uradno ne bi bila članica. Tak izstop iz unije bi imel najmanjši vpliv na gospodarstvo Združenega kraljestva, saj bi v praksi ostali člani gospodarske unije (plačali bi za članstvo v t. i. davčni uniji). V tem primeru bi države Združenega kraljestva še vedno bile zavezane k spoštovanju določenih predpisov EU.

5. Kaj pomeni izraz "trdi" Brexit?

V primeru "trdega" Brexita, bi Združeno kraljestvo zapustilo EU in prekinilo vse dogovore. Tako bi imele države Združenega kraljestva več nadzora nad imigracijsko politiko (glavni katalizator za referendum) in bi lahko same sklenile dogovore s trgovinskimi partnericami.

6. Kateri scenarij je bolj verjeten?

Theresa May je predlagala, da se Združeno kraljestvo v začetni fazi loti mehkega Brexita, ki bo do konca leta 2020 postal trdi Brexit oz. bi tekom prehodnega obdobja sklepali nove dogovore in s tem prekinjali obstoječe. Meje bi v tranzicijskem obdobju ostale odprte, otoške države bi pa še vedno plačevale za članstvo v uniji. Na tak način bi bilo še dovolj časa, da se uredi vse potrebno za prebivalce drugih članic EU, ki že sedaj živijo in delajo v državah Združenega kraljestva.

Spodnji dom britanskega parlamenta se je v sredo s 321 glasovi proti 278 izrekel proti temu, da bi Velika Britanija iz EU-ja kadar koli izstopila "brez ločitvenega dogovora in okvirov za prihodnje odnose". Gre za formulacijo, ki so jo oblikovali na podlagi sprejetega dopolnila, potrjuje pa, da poslanci zavračajo Brexit brez dogovora v vsakem primeru, ne le 29. marca. Potem ko so britanski poslanci v sredo zavrnili možnost Brexita brez dogovora, so v četrtek glasovali še o preložitvi izstopa iz Evropske unije, ki je načrtovana za 29. marec. Za to London sicer potrebuje privolitev preostalih 27 članic EU-ja.

7. Kako lahko in kako naj reagirajo vlagatelji?

Odkrito: vlagatelji nimajo vpliva na to, kako se bo vse skupaj razpletlo. Čeprav bo mnoge mikalo premikanje sredstev na podlagi dogajanja, je vzporednic med političnimi dogovori in investicijskimi fundamenti (okoljem) zelo malo. Politično dogajanje ima namreč kratkoročni vpliv, medtem ko za dolgoročne vlagatelje ne igra pomembne vloge (z izjemo vojne). Kot veste, špekuliranja ne priporočamo, saj se na dolgi rok le redko izplača, in zato bi ga odsvetovali tudi v tem primeru.

V primeru vprašanj pišite na miha.todurov@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju